Appeal dismissed; court held judge issuing payment order had authority to reject objection under ZST-1.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court rejected the plaintiff's objection to a court fee payment order, which the plaintiff subsequently appealed claiming the judge lacked legal capacity. The plaintiff argued the judge could not issue a ruling on the objection because the objection lacked statutory basis, though the appeal did not address the fee amount itself. The appellate court dismissed the appeal, ruling that the same judge who issued the payment order was legally empowered to decide on the objection under the relevant statute.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 34.a odst. 3; ZPP 105.a odst. 1: The judge who issues a payment order for court fees has the legal capacity to decide on an objection to that order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ob vložitvi tožbe ali nasprotne tožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni bila plačana, sodišče izda nalog za plačilo sodne takse, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Zoper ta plačilni nalog je tožeča stranka ugovarjala, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. V skladu s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 o ugovoru zoper plačilni nalog odloča sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. Ta plačilni nalog je izdala sodnica, ki zadevo obravnava. Zato ni mogoče trditi, da sodnica, ki je izdala sklep, ni imela pravne sposobnosti za izdajo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 14. 11. 2018.
2. Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila vlogo z naslovom Ugovor pravne sposobnosti za odločanje na podlagi zakona, ki ga je sodišče prve stopnje štelo za pritožbo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V svoji vlogi tožeča stranka razpravljajoči sodnici očita, da je sicer pristojna za izvajanje sodne oblasti, kar pa pomeni, da nima pravne sposobnosti za izdajo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, ki nima podlage v zakonu. Navaja še, da je sklep nezakonit in tudi popolnoma nesmiseln, je podlaga za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in pravno ter denarno pomoč za vlaganje tožb, ki jih bo obravnavalo Ministrstvo za pravosodje Velike Britanije.
5. Iz navedenega je razvidno, da se navedbe sploh ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa. Ne vsebuje namreč ničesar glede odmere sodne takse, razen očitka, da sodnica za izdajo takega sklepa ni bila pristojna.
6. Ob vložitvi tožbe ali nasprotne tožbe mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Če sodna taksa ni bila plačana, sodišče izda nalog za plačilo sodne takse, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Zoper ta plačilni nalog je tožeča stranka ugovarjala, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. V skladu s tretjim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 o ugovoru zoper plačilni nalog odloča sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. Ta plačilni nalog je izdala sodnica, ki zadevo obravnava. Zato ni mogoče trditi, da sodnica, ki je izdala sklep, ni imela pravne sposobnosti za izdajo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog.
7. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani. Višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), sodišče prve stopnje pa je sodno takso tudi pravilno odmerilo. Zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Višje sodišče še pripominja, da britansko ministrstvo za pravosodje nad slovenskimi sodišči nima nikakršne pristojnosti.