Court reduces prison term for assault but dismisses appeal regarding charge qualification and scope of humiliation.

I. Ob reševanju pritožbe obdolženega R.R. se sodba sodišča prve stopnje s p r e m e n i :

- v krivdoreku tako, da izrek pravilno glasi:

- da je z drugim grdo ravnal in ga pretepal ter ga s takim ravnanjem spravljal v podrejeni položaj in drugega lahko telesno poškodoval na ta način, da je dne 18. 9. 2018 okrog 14.00 ure v M.S. na parkirnem prostoru na Gregorčičevi ulici 2 izstopil iz svojega osebnega vozila in pristopil do S.G. in V.G., ki sta šla proti svojemu vozilu, nato pa ju zmerjal da sta lažnivca in da bo z njima rešil, za tem pa S.G. udaril v predel očesa in arkade, zaradi česar mu je zbil očala in je S.G. padel po tleh, na tleh ležečega pa ga je še udarjal in brcal, zaradi česar je pristopila V.G., katero je R. z roko udaril po obrazu, s takim ravnanjem pa S.G. povzročil pretres možganov, udarnino in odrgnino v predelu levega očesa, odrgnino ob levem uhlju, odrgnino levega kolena in obeh komolcev, zaradi česar je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana, zaradi začasne prizadetosti večih delov telesa, V.G. pa udarnino leve strani obraza, s takim ravnanjem pa jima je povzročil tudi hudo ponižanje, prestrašenost in ogroženost ter ju spravil v podrejeni položaj.

S tem pa storil kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika.

- V odločbi o kazenski sankciji tako, da se obdolženemu R.R. v na prvi stopnji izrečeni pogojni obsodbi določena kazen 7 (sedem) mesecev zapora ob nespremenjeni preizkusni dobi zniža na 6 (šest) mesecev zapora.

II. Pritožba obdolženega R.R. se zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na to, da se je obdolžencu v uvodu očitalo, da je hudo ponižal več oseb, vendar je iz opisa v nadaljevanju izhajalo, da bi naj ponižal le oba oškodovanca, je pritožbeno sodišče očitek o hudem ponižanju več oseb iz izreka izpustilo, pri čemer se kvalifikacija obravnavanega kaznivega dejanja ni spremenila, saj se je obdolžencu, poleg že navedenega očitalo tudi, da je drugega, konkretno S.G., tudi lahko telesno poškodoval, tako da v izreku opisano ravnanje obdolženca še vedno ustreza kvalifikaciji po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega R.R.spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. V skladu z drugim odstavkom 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sta bila oškodovanca s priglašenimi premoženjskopravnimi zahtevki napotena na pot pravde, na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP pa je bilo odločeno tudi o stroških kazenskega postopka.

2. Zoper takšno sodbo se je obdolženi R.R. pritožil. V svoji laični pritožbi zanika storitev kaznivega dejanja in se smiselno zavzema za izrek oprostilne sodbe oziroma za razveljavitev prvostopne sodbe.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal sledeče:

Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da je v obravnavni zadevi prišlo do kršitve kazenskega zakona. Navedeno kršitev je pritožbeno sodišče odpravilo s spremembo v izreku prvostopne sodbe, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

4. Iz krivdoreka sodbe sodišča prve stopnje je izhajalo, da je obdolženec z drugim grdo ravnal in ga pretepal ter ga s takim ravnanjem spravljal v podrejen položaj, pri tem pa hudo ponižal več oseb in drugega lahko telesno poškodoval … V nadaljevanju prvostopnega izreka pa sta kot ponižani osebi navedena le dva, in sicer V. in S.G.

5. Kaznivo dejanje nasilništva po drugem odstavku 296. člena KZ-1, storitve katerega je bil obdolženec spoznan za krivega, predstavlja hujšo obliko temeljnega kaznivega dejanja in je torej podano le, ko ravna storilec z eno od oblik storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku pri čemer stori dejanje v skupini dveh ali več oseb, ali pride pri njegovem ravnanju do lahkih telesnih poškodb osebe, ali do hudega ponižanja več oseb, torej najmanj treh (tako tudi komentar Kazenskega zakonika 2017 - posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo PZ MB d.o.o., 2017). Glede na to, da se je obdolžencu v uvodu očitalo, da je hudo ponižal več oseb, vendar je iz opisa v nadaljevanju izhajalo, da bi naj ponižal le oba oškodovanca, je pritožbeno sodišče očitek o hudem ponižanju več oseb iz izreka izpustilo, pri čemer se kvalifikacija obravnavanega kaznivega dejanja ni spremenila, saj se je obdolžencu, poleg že navedenega očitalo tudi, da je drugega, konkretno S.G., tudi lahko telesno poškodoval, tako da v izreku opisano ravnanje obdolženca še vedno ustreza kvalifikaciji po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.

6. Nadaljnji preizkus izpodbijane sodbe pa je pokazal, da pritožba obdolženca ni utemeljena.

7. Obdolženec v pritožbi ni navedel kršitev, zaradi katerih je izpodbijal prvostopno sodbo, iz vsebine njegovih laičnih pritožbenih navedb pa je razbrati, da graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi tako navaja, da je oškodovanka V.G. odgovorna za hčerino invalidnost in da se že več let trudi, da na sodišču poišče pravico za svojo hčerko, pri čemer mu sodišče to ne dovoli, saj njegove vloge vedno zavrne. V.G. ne govori resnice, njen pooblaščenec pa je ves čas obravnave šepetal z državno tožilko. Ne drži, da je fizično napadel oškodovanca.

Bistvo obdolženčeve pritožbe je torej v graji dokazne ocene prvostopnega sodišča in v ponavljanju zagovora v smeri, da opisanega kaznivega dejanja ni storil ter v prikazovanju, da je sodišče neutemeljeno verjelo oškodovancem.

Pritožbeno sodišče pa nima nobenih pomislekov o pravilnosti in popolnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč dejansko stanje obravnavane zadeve ugotovilo pravilno in popolno, razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zagovor obdolženca ter izpovedbe prič in ostale izvedene dokaze je pravilno ocenilo, svojo odločitev pa je v izpodbijani sodbi tudi tehtno in prepričljivo obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na razloge prvostopne sodbe tudi sklicuje ter le še v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na odločilna dejstva, dodaja naslednje:

Zakaj obdolžencu, ki je storitev kaznivega dejanja zanikal ni mogoče verjeti, je z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje. Da verzija dogajanja, kot jo prikazuje obdolženi ni niti logična, je sodišče obrazložilo v točki 5 izpodbijane sodbe, kjer je pojasnilo tudi, da sta izpovedbi obeh oškodovancev, ki sta o odločilnih dejstvih izpovedoval skladno, podprti ne le z mnenjem izvedenca medicinske stroke dr. A.N., temveč tudi z izpovedbami nepristranskih prič F.V. in A.A., zato obdolženec z navedbami v smeri, da je obsodba krivična, saj sta oškodovanca lagala, nikakor ne more prepričati.

8. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo potrebno pritožbo vloženo zoper prvostopni krivdni izrek zavrniti kot neutemeljeno.

9. Pritožbeno sodišče pa glede na obširne obdolženčeve pritožbene navedbe v smeri iskanja pravice za svojo invalidno hčerko in obtožbe na račun V.G. dodaja še, da navedeno ni bilo predmet tega pritožbenega postopka, zato se pritožbeno sodišče s temi navedbami ni moglo ukvarjati.

10. Odločbe o kazenski sankciji pritožba ni grajala, je pa izpodbijano sodbo v tem delu pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti, tudi v okviru ugotovljene kršitve kazenskega zakona.

11. Preizkus odločbe o kazenski sankciji pa je pokazal, da je že glede na to, ker se obdolžencu ob izostanku očitka o hudem poniževanju več oseb očita manjša kriminalna količina, bilo potrebno upoštevaje vse ostale okoliščine pomembne za odmero kazenske sankcije, v pogojni obsodbi določeno kazen znižati na šest mesecev zapora. Pritožbeno sodišče meni, da so v izrečeni pogojni obsodbi prišle dovolj do izraza vse okoliščine, ki jih je pri odmeri kazni upoštevalo že prvostopno sodišče, prav tako pa tudi meni, da bo pri obdolžencu tudi z izrekom kazenske sankcije zgolj opozorilne narave, torej s pogojno obsodbo, dosežen namen kaznovanja.

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo drugih kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženca odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

13. Ker je bilo z odločbo pritožbenega sodišča delno odločeno v prid obdolžencu je izrek o stroških pritožbenega postopka odpadel (drugi odstavek 98. člena ZKP).