Appeal dismissed; co-defendants must pay equal shares of costs despite unequal liability for the disputed claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by two co-defendants against a first-instance judgment ordering them to pay legal costs. Although the defendants argued that Article 161 of the Civil Procedure Act required them to split costs based on their unequal shares of liability (1:6 ratio), the court rejected this claim. The court held that since the defendants requested costs without specifying their internal division of responsibility, they remain jointly and severally liable to pay equal shares, with any internal allocation being a matter between them.
Legislator headnote
AI generatedArticle 161 of the Civil Procedure Act; Article 365, paragraph 2 of the Civil Procedure Act: Co-defendants ordered to pay legal costs jointly and severally in equal shares unless they have specified their respective shares of liability in the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pritožnika naj sama krijeta svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Drži, kar pritožnika navajata, da določa 161. člen ZPP in drži tudi, kar navajata o svoji obveznosti plačila po pravnomočni sodbi do obeh tožnikov. Vendar ju zgolj to do znižanja njune obveznosti plačila stroškov ne more voditi. Tožnika sta imela skupnega pooblaščenega odvetnika in kako si bosta razdelila svoje stroškovno breme, je stvar njunega notranjega razmerja. S svojim tožbenim zahtevkom sta povrnitev pravdnih stroškov zahtevala brez opredelitve glede na njun delež pri spornem predmetu, (ki je bil sicer v pravdi odločilen "le" glede višine terjatve), sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da sta toženi stranki dolžni tožečima strankama povrniti njune pravdne stroške v znesku 5.251,32 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sklep sta toženca vložila pritožbo, predlagata njegovo spremembo ali pa razveljavitev ter opredeljujeta še stroške svoje pritožbe. Navajata, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 161. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da krijejo sosporniki stroške po enakih delih, razen v primeru, če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu. Menita, da to velja tudi v primeru, če so sosporniki do stroškov upravičeni. Toženca sta v tej zadevi dolžna plačati prvi tožnici 53.725,84 EUR, drugemu tožniku pa 8.442,87 EUR, kar pomeni, da je razmerje približno 1 proti 6, glede na deljivo obveznost, ker nedeljiva iz sklepa ne izhaja, pa sta toženca dolžna plačati vsakemu tožniku polovico prisojenih stroškov, čeprav bi bilo pravilno, da bi morala prvi tožnici plačati 4.538,74 EUR, drugemu tožniku pa 712,58 EUR.
3. Tožnika na pritožbo nista odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Drži, kar pritožnika navajata, da določa 161. čl. ZPP in drži tudi, kar navajata o svoji obveznosti plačila po pravnomočni sodbi do obeh tožnikov. Vendar ju zgolj to do znižanja njune obveznosti plačila stroškov ne more voditi. Tožnika sta imela skupnega pooblaščenega odvetnika in kako si bosta razdelila svoje stroškovno breme, je stvar njunega notranjega razmerja. S svojim tožbenim zahtevkom sta povrnitev pravdnih stroškov zahtevala brez opredelitve glede na njun delež pri spornem predmetu, (ki je bil sicer v pravdi odločilen „le“ glede višine terjatve), sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP). Ker odmeri stroškov pritožnika ne nasprotujeta, niti temu, da sta jih onadva dolžna plačati po enakih delih, je bilo treba njuno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).