Appeal dismissed; expert fee classification depends on task complexity, not report length or software use.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the expert's appeal against a first-instance ruling awarding a lower fee for a traffic accident investigation. The expert argued that the report was highly complex due to its 32-page length and the use of the BSMAC computer program for calculations. The court rejected this, holding that fee classification relies on the substantive complexity of the task rather than document volume or tool usage.
Legislator headnote
AI generatedPravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih 47. člen 4. odstavek; 51. člen 2. točka: The classification of an expert opinion as 'highly complex' is determined by the substantive complexity of the assigned task, not by the report's length or the use of computational software.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Za presojo, ali gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje, ni odločilen njegov obseg.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 2. 2019 odločilo, da se sodnemu izvedencu za raziskavo prometnih nezgod I. K. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja odmeri nagrada in stroški v skupni višini 383,18 EUR.
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje izvedenec. Ne strinja se s klasifikacijo in obračunom zahtevnosti izvedenskega mnenja. Opozarja, da je v zahtevi za odmero in povrnitev stroškov navedel, da je izdelano mnenje zelo zahtevno. V njem je moral odgovoriti na več vprašanj, ki jih v nadaljevanju navaja. Odgovora na prvo in četrto vprašanje sta obsežna in kompleksna. Za pravilno in natančno ugotovitev je bila potrebna uporaba izračunavanja in preračunavanja. Da je lahko z gotovostjo in verodostojno odgovoril na zastavljena vprašanja, je uporabil tudi računalniški program BSMAC za izračun nastanka nevarne situacije, položaj vozil ob in po trčenju ter njihove hitrosti ob trčenju. Uporaba računalniškega programa pomeni dodaten strošek in močno podaljša potreben čas izdelave izvedenskega mnenja. Da mnenje spada med „zelo zahtevno“, je vidno tudi iz njegovega obsega - 32 strani in detaljnega prikaza poteka izdelave časovne potne analize s pomočjo računalniškega programa BSMAC, prikaza izračuna po klasični varianti s preračunavanjem po matematično-fizični metodi in prikaza diagramov ter tabel o možnosti poškodovanja udeležencev nesreče in velikosti sil in pojemkov.
3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu prepričljivo pojasnilo, zakaj je upoštevaje določbo četrtega odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih 1 2 (v nadaljevanju Pravilnik) izvedencu namesto priglašene nagrade za izdelavo zelo zahtevnega mnenja, priznalo „le“ nagrado za izdelavo zahtevnega mnenja (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika). Ob tem, da izvedenec nobenega od razlogov, s katerimi sedaj v pritožbi utemeljuje svojo oceno, da je izdelano mnenje zelo zahtevno, v zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov za pisno izdelavo izvedeniškega mnenja z dne 4. 10. 2018, sploh ni navajal, je enako pomembno, da s pritožbenim izpostavljanjem vprašanj, na katera je moral v mnenju odgovoriti, poudarjanjem, da je bilo pri dveh vprašanjih potrebno izračunavanje (preračunavanje), da je za izračun nastanka nevarne situacije, položaja vozil ob trčenju in po trčenju ter njihovih hitrosti ob trčenju uporabil računalniški program BSMAC, kot tudi omenjanjem drugih uporabljenih metod oziroma načinov prikaza svojih ugotovitev, v pravilnost ocene sodišča prve stopnje ne poraja nobenega dvoma. Vse to, kar omenja v pritožbi, v ničemer ne nasprotuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da naloga, ki mu je bila zastavljena kot izvedencu za raziskavo prometnih nezgod (torej osebi, ki je zanjo strokovno usposobljena), ni bila ne nadpovprečno kompleksna niti ni zahtevala morebitnih posebnih specialističnih znanj (tega pritožnik niti ne zatrjuje), ampak je bila v povsem (za predmetno strokovno področje) običajnih okvirih. Zakaj naj bi uporaba (očitno temu namenjenega) računalniškega programa vplivala na presojo težavnosti zastavljene naloge in kompleksnosti izdelanega mnenja, pritožba, ki se nanj sklicuje, ustrezno ne pojasni. 3 Prav tako za presojo, ali gre za „zelo zahtevno“ mnenje, ne more biti odločilen njegov obseg, na katerega se sklicuje pritožnik. 4 Še toliko bolj to velja za njegovo izpostavljanje okoliščine, da pomeni uporaba računalniškega programa dodaten strošek. 5 Ključni so predvsem kriteriji strokovne (vsebinske) kompleksnosti, kot je to v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izpostavilo vse že sodišče prve stopnje.
6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP 6 ).
1 Uradni list RS, št. 84/2018, s kasnejšimi spremembami.
2 Ki ga je potrebno v konkretnem primeru uporabiti v skladu z določbo 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018).
3 V tem oziru zgolj povsem nekonkretizirano navaja, da naj bi uporaba računalniškega programa močno podaljšala potreben čas za izdelavo mnenja.
4 Ki izpostavlja, da ima mnenje 32 strani.
5 Oziroma za njegovo poudarjanje, da je v ostalem delu zahtevanega povračila upošteval nižje postavke oziroma sploh ničesar ni priglasil.
6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.