Appeal allowed; court remands enforcement costs case to first instance for proper review of circular payment arrangements.

I. Pritožbi se ugodi, v II. točki izreka sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek za dne 21. 1. 2019 plačani znesek 200,00 EUR (I. točka izreka) in zavrnilo upnikov predlog za povrnitev stroškov izvršitelja (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi zoper II. točko izreka navaja, da z dolžnikom ni bil sklenjen dogovor o obročnem plačilu, ker dolžnik prostovoljno ne želi plačati dolga, zato so stroški izvršitelja glede prevzema gotovine potrebni za izvršbo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upniku povrnejo priglašeni stroški. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov.

5. Posebna pozornost velja položaju, v katerem so ti nesorazmerno večji od samega poplačila upnika v posledici opravljenega dejanja izvršitelja. 1 V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kljub rednemu obročnemu plačevanju posameznih zneskov izvršitelju dolžničin dolg bistveno ne zmanjšuje.

6. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da obračunavanje rednih mesečnih prevzemov gotovine (po tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom) ni dopustno, če gre za ravnanja, ki kažejo na uresničevanje dogovora med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačilu, ki ima za posledico sorodni učinek odlogu izvršbe. 2 Problematično je ravnanje izvršitelja, ki ne opravlja rubeža premičnin, ampak le redno mesečno prevzema od dolžnika gotovino.

7. Dogovor o obročnem odplačevanju je dopusten le neposredno med upnikom in dolžnikom, ki je lahko podlaga za odlog izvršbe (na predlog upnika s soglasjem dolžnika, ali na predlog dolžnika, ki vloži ugovor iz 9. točke 55. člena ZIZ). Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). V nasprotju z navedeno zahtevo je ravnanje izvršitelja, ki redno mesečno prevzema obročna plačila gotovine, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov.

8. V takšnih primerih je lahko izjemoma utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju. Pri tem mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili.

9. Sodišče prve stopnje ni presojalo zahteve upnika za povrnitev stroškov dovolj celovito, saj je utemeljilo svojo odločitev le na nesorazmerju stroškov, ni pa upoštevalo s strani upnika v pritožbi zatrjevane dolžnikove odklonitve dogovora o obročnem plačilu, ki bi omogočilo neposredno plačevanje dolga upniku. Presojalo tudi ni, ali je pred prevzemom gotovine izvršitelj ustrezno izvršil zgoraj navedeno pojasnilno dolžnost glede možnosti neposrednega plačila upniku in glede konkretne višine stroškov prevzema.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, v II. točki izreka sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o predlogu za povrnitev stroškov in upoštevati podana navodila sodišča druge stopnje. Pri tem bo najprej moralo ugotoviti, ali je izvršitelj v zadnjem obdobju prevzemanja gotovine aktivno postopal glede dejanj rubeža, ali je zgolj redno prevzemal gotovino. O tem bo lahko zahtevalo od izvršitelja tudi dodatna pojasnila. Nadalje pa bo moralo ugotoviti, ali je bil dolžnik seznanjen z možnostjo plačila neposredno upniku in s konkretno višino stroška, ki ga bo bremenila. Pri tem se bo moralo opredeliti tudi do pobotnic, ki so v spisu, iz katerih sicer izhaja posplošena navedba, da se bodo obračunali stroški prevzema gotovine, ne pa tudi konkretna višina stroška. Pri presoji ustreznosti pojasnila bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, ali ga lahko razume tudi laik in na njegovi osnovi spozna konkretno višino stroška pri posameznem prevzemu gotovine. Presoditi bo tudi moralo pomen pomanjkljivosti, da dolžnik na pobotnici pri opozorilu o stroških ni podpisan. Opredeliti se bo tudi moralo do navedb upnika, da dolžnik ni sprejel ponujenega dogovora o obročnem plačilu.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj VSL sklep III Ip 79/2018.

2 VSM sklep I Ip 872/2018.