Administrative court dismissed claim for legal aid fees due to late return of mandate after service of court ruling.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, iz te določbe pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog tožnice za odmero nagrade in stroškov po napotnici št. Bpp 38/2017 z dne 10. 2. 2017.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bila prosilki A. A. z odločbo št. Bpp 38/2017 z dne 10. 2. 2017 dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) od 17. 1. 2017 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, za dejanja v zvezi s stranko intervencijo na strani tožene stranke v pravdni zadevi II P 3008/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na podlagi te odločbe je bila tožnici izdana napotnica. Tožnica je delno izpolnjeno napotnico vrnila 5. 2. 2018, popolno izpolnjeno napotnico pa dne 19. 2. 2018. Z vpogledom v pravdni spis je toženka ugotovila, da je prosilka po odvetnici z vlogo z dne 16. 1. 2017 priglasila stransko intervencijo na strani tožene stranke in podala izjavo o vstopu v pravdo. Pravdno sodišče je s sklepom II P 3008/2015 z dne 12. 5. 2017 sklenilo, da se stranska intervencija prosilke ne dopusti, pisni odpravek navedenega sklepa pa je bil prosilki po tožnici vročen dne 29. 5. 2017. Ker je bila prosilki dodeljena BPP samo v postopku pred sodiščem prve stopnje, nadaljnje storitve v (pritožbenem) postopku pa z odločbo Bpp 38/2017 niso bile zajete, je bilo potrebno pri ugotavljanju začetka teka roka za vračilo napotnice upoštevati vročitev tega sklepa izvajalcu BPP. S sklepom II P 3008/2015 z dne 12. 5. 2017 sodišče ni dopustilo priglašene stranske intervencije prosilke, zato je bila z dnem vročitve tega sklepa, storitev po odločbi o dodelitvi BPP opravljena in napotnica s tem izčrpana ter je začel teči rok za vračilo napotnice po prvem odstavku 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Skladno s petim odstavkom 40. člena ZBPP mora izvajalec napotnico vrniti v roku 15 dni po opravljeni storitvi, sicer ni upravičen do plačila storitev BPP. Tožnica je napotnico vrnila dne 5. 2. 2018, to je po poteku 15-dnevnega roka, ki je začel teči 30. 5. 2017 in ki je iztekel dne 13. 6. 2017. Predlog za izplačilo nagrade in stroškov je bilo zato potrebno zavreči kot prepozen.

3. Tožnica meni, da je zavzeto stališče toženke materialno pravno napačno. Z dejstvom, da je bila storitev BPP dokončno opravljena, se je tožnica seznanila šele s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1832/2017, s katerim je postala odločitev prvostopenjskega sodišča o nedopustitvi stranske intervencije pravnomočna. Prvostopenjski postopek tako ni bil zaključen z izdajo sklepa II P 3008/2015 z dne 12. 5. 2017, s katerim je sodišče sklenilo, da se stranska intervencija prosilke ne dopusti. V kolikor bi namreč prosilka s pritožbo uspela, bi bila kot stranska intervenientka v nadaljevanju udeležena v prvostopenjskem pravdnem postopku in po odločbi z dne 10. 2. 2017 upravičena do pravnega svetovanja in zastopanja v navedenem postopku in, posledično, upravičena do povračila nadaljnje nagrade in stroškov v zvezi s tem postopkom. Šele s sklepom Višjega sodišča je bila tožnica seznanjena z obsegom stroškov izvajanja pravne pomoči v pravdnem postopku na prvi stopnji. Ta sklep je prejela dne 30. 1. 2018, zato bi morala toženka kot začetek teka roka za vračilo napotnice, upoštevati dan vročitve sklepa Višjega sodišča. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, toženki pa se naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bila BPP dodeljena v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da je bil obseg storitev izčrpan z dnem vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Vse nadaljnje storitve se nanašajo na storitve pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje, za kar bi prosilka morala zaprositi z novo prošnjo za dodelitev BPP pred potekom pritožbenega roka. Glede na obseg dodeljene BPP je bila zadnja opravljena storitev sprejem oziroma vročitev sklepa sodišča prve stopnje. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Stranka z interesom, A. A., na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna uporaba prava, konkretno določbe 40. člena ZBPP, ki se nanaša na plačilo storitev BPP in po kateri izvajalec BPP ni upravičen do plačila storitev BPP, če ne vrne napotnice v predpisanem roku 15 dni po opravljeni storitvi. S citirano določbo je torej izrecno določen rok, v katerem je izvajalec BPP dolžan vrniti napotnico, in tudi posledica, če napotnice v predpisanem roku ne vrne. Določba je prisilne narave, zato je pristojni organ nanjo vezan, kar pomeni, da v primeru prekoračitve roka za vračilo napotnice, ne more odobriti plačila storitve BPP, pa čeprav je bila ta opravljena.

8. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP, določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP.

9. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP. V konkretnem primeru je bila prosilki A. A. z odločbo Bpp 38/2017 z dne 10.2.2017 odobrena redna BPP od 17. 1. 2017 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, za dejanja v zvezi s stransko intervencijo na strani tožene stranke v pravdni zadevi II P 3008/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani.

10. Obseg odobrene BPP je torej določen izrecno in določno, ter kot tak nedvomno zajema dejanja pred sodiščem prve stopnje. Vključuje dejanja do vročitve akta sodišča prve stopnje, ne razteza pa se na nadaljnja dejanja v postopku. Sodišče zato pritrjuje razlogom toženke, po katerih je bila odobrena storitev BPP končana z vročitvijo sklepa II P 3008/2015 z dne 12. 5. 2017, torej dne 29. 5. 2017, ko je bil sklep vročen tožnici, pooblaščenki prosilke. Obenem kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, po katerih naj bi bila storitev končana šele z izkazano pravnomočnostjo prvostopenjske odločitve. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, iz te določbe pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost, o čemer se je že izreklo Vrhovno sodišče 1 . V obravnavanem primeru torej to pomeni,da je predpisan rok potekel v petnajstih dneh po prejemu sklepa in obenem, da je tožnica nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasila dne 5. 2. 2018, priglasila prepozno ter jo zato zadane izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev.

11. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker dejansko stanje med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji), skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1.

13. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 464/2012 z dne 12. 12. 2012