Appeal dismissed because appellant failed to present new facts justifying a different bail decision.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the defense's appeal against the extension of a detention order based on flight risk. The defense argued for the removal of the bail order, claiming procedural errors, but the court found the appeal identical to a previous one filed just days earlier. Since the appellant failed to introduce any new circumstances or facts requiring a different outcome, the court ruled the appeal unfounded and the original detention extension valid.
Legislator headnote
AI generatedZKP 201. odst. 1; ZKP 402. odst. 3: An appeal against a bail extension is inadmissible if the appellant merely repeats previous arguments without presenting new facts or circumstances that necessitate a different judicial decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zagovornika obtoženega K.O. se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Če je že izpodbijani sklep po vsebini enak tistemu, s katerim je sodišče nazadnje odločilo o priporu, je to pač posledica dejstva, da se okoliščine v tem času niso v ničemer spremenile in zato sodišče tudi ni moglo povedati kaj novega. Pri vložitvi pritožbe pa je stvar drugačna, saj mora pritožnik, če hoče uspeti, v pritožbi povedati, katere so tiste nove okoliščine ali dejstva, ki terjajo drugačno odločitev od sprejete.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom obtoženima F.D. in K.O. pripor iz razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), podaljšalo.
2. Zoper sklep se smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožuje zagovornik obtoženega K.O.. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je obema obtožencema pripor podaljšalo, ker je v okviru preizkusa po drugem odstavku 207. člena ZKP ugotovilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu v ničemer niso spremenile. Še vedno je podan utemeljen sum, da naj bi storila kaznivo dejanje, ki se jima očita, v ničemer pa se tudi niso spremenile okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi na prostosti pobegnila, ocenilo pa je dalje tudi, da je nadaljnje trajanje pripora še vedno neogibno potrebno zaradi izvedbe kazenskega postopka in zato v skladu z določbo 20. člena Ustave R Slovenije. Sprejete ugotovitve pa je v obrazložitvi sklepa tudi podrobneje obrazložilo.
5. Navedenega zaključka pritožbena izvajanja niso mogla omajati. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je vložena pritožba povsem identična pritožbi, ki jo je isti zagovornik vložil zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 14.3.2019 in o kateri je bilo že odločeno. Takšno ravnanje zagovornika, ko dobesedno ponavlja iste razloge po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza namenu vlaganja pravnih sredstev, niti ni v skladu s funkcijo zagovornika po uradni dolžnosti. Če je že izpodbijani sklep po vsebini enak tistemu, s katerim je sodišče nazadnje odločilo o priporu, je to pač posledica dejstva, da se okoliščine v tem času niso v ničemer spremenile in zato sodišče tudi ni moglo povedati kaj novega. Pri vložitvi pritožbe pa je stvar drugačna, saj mora pritožnik, če hoče uspeti, v pritožbi povedati, katere so tiste nove okoliščine ali dejstva, ki terjajo drugačno odločitev od sprejete. Če tega ne navede in le dobesedno ponavlja razloge, o katerih je bilo že odločeno, potem je očitno, da pritožbo vlaga le zaradi pritožbe same in da bo taka pritožba neuspešna. Spričo navedenega je zato sodišče druge stopnje pritožbo na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.