Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 187/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:I.R.187.2018 AI generated

Court rejects transfer of jurisdiction request based on dissatisfaction with evidence procedure rather than impartiality grounds.

Case Number VSRS Sklep I R 187/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The defendant requested a transfer of jurisdiction to a different court after the presiding judge refused to conduct a new direct examination of the plaintiff. The court held that the reasons for requesting a judge's recusal do not automatically justify a transfer of jurisdiction under Article 67 of the Civil Procedure Act. Consequently, the defendant's dissatisfaction with the evidence procedure and the refusal to re-examine the plaintiff were deemed insufficient grounds for transferring the case.

Legislator headnote

AI generated

Article 67 of the Civil Procedure Act; The grounds for recusal of a judge do not constitute sufficient reasons for transferring jurisdiction to another court, and dissatisfaction with procedural conduct is not a valid basis for such transfer.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction recusal of judge Civil Procedure Act impartiality of court direct examination procedural dissatisfaction evidence procedure

Cited Legislation

AI generated
Article 67 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP. Tudi očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod ta pravni standard.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu teče pravdni postopek po tožbi tožnice za ugotovitev obsega skupnega premoženja pravdnih strank, določitve deležev in delitve premoženja.

2. Toženec je na naroku 2. 10. 2018 predlagal izločitev razpravljajoče sodnice, ki se je odločila, da ne bo ponovno izvajala dokaza z neposrednim zaslišanjem tožeče stranke, ampak bo očitno le prebrala zapisnike o njenih prejšnjih izpovedbah.

3. S sklepom z dne 3. 10. 2018 je predsednica sodišča zavrnila zahtevo toženca za izločitev sodnice.

4. Toženec je nato vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je bil zaradi določitve tretje sodnice, ki obravnava zadevo, ponovno razpisan prvi narok za glavno obravnavo. Opisuje potek naroka in poudarja, da se je strinjal z branjem zapisnikov vseh do tedaj zaslišanih prič, vztrajal pa je pri ponovnem neposrednem zaslišanju tožnice, saj meni, da se je na novo postavljena sodnica dolžna neposredno seznaniti z njeno izpovedjo. Odločitev, da ne bo neposredno izvedla tega dokaza, pomeni kršitev pravice toženca, da mu sodi nepristransko sodišče, kršena pa je tudi njegova pravica do izvajanja dokazov v svojo korist. Ker je bil zavrnjen njegov predlog za izločitev sodnice, meni, da obstajajo okoliščine iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj očitno ne bo deležen sojenja s strani nepristranskega sodišča. Poudarja še, da mu je prejšnja sodnica izrecno zagotovila, da bo lahko nadaljeval s svojim zaslišanjem tožnice, ki je bilo prekinjeno zaradi izteka delovnega časa sodišča.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Toženec s predlogom za izločitev sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje, ni uspel in očitno šteje, da enaki razlogi omogočajo prenos pristojnosti na drugo sodišče. Vendar pa se instituta medsebojno razlikujeta in enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil „drug tehten razlog“ iz 67. člena ZPP. Okoliščine, s katerimi toženec utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, se namreč ne nanašajo na objektivno nepristranskost sodišča, niti ne na subjektivno nepristranskost sodnice (zaradi česar je bil predlog za izločitev zavrnjen), ampak je iz njegove vloge mogoče zaznati zgolj nezadovoljstvo, ker ni uspel s predlogom za (ponovno) neposredno zaslišanje tožnice. Nezadovoljstvo stranke z delom sodišča, pa tudi morebitne nepravilnosti v postopku niso razlog za prenos pristojnosti, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri postopanju sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je zato toženčev predlog zavrnilo.