Supreme Court dismissed appeal as it lacks jurisdiction over post-election European Parliament vote results.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Stranka G. in A. A. kot kandidat te stranke ter kot volivec (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper izid volitev in potrditev mandatov (pravilno: potrditev izvolitev) na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament z dne 26. 5. 2019 vložila pritožbo. V pritožbi navajata, da jo vlagata zaradi neenakopravne obravnavane njihove politične stranke, njenih kandidatov in volivcev na volitvah poslancev iz Republike Slovenje v Evropski parlament, v primerjavi s parlamentarnimi političnimi strankami, njihovimi kandidati in volivci.

2. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da je pritožbi priložen zapisnik 75. seje Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK) z dne 6. 6. 2019 o postopku ugotavljanja izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki so bile 26. 5. 2019. Z Zapisnikom o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, št. 041-1/2019/21 z dne 6. 6. 2019, je (med drugim) na podlagi 13. in 22. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) in na podlagi ugotovljenega izda glasovanja, DVK ugotovila pripadajoče število mandatov posameznim listam in katere poslanke in poslanci iz republike Slovenije so bili izvoljeni v Evropski parlament.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon (stvarna pristojnost je določena v prvem odstavku 12. člena Zakona o upravnem sporu in v 5. členu ZVPEP). Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ, ki se na podlagi prvega odstavka 7. člena ZVPEP smiselno uporablja glede vprašanj, ki z ZVPEP niso posebej urejena) namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.

5. Kot izhaja iz zakonske ureditve (prvi odstavek 23. člena ZVPEP), se varstvo volilne pravice po volitvah lahko uveljavlja pred Državnim zborom in Ustavnim sodiščem. Tako mora skladno z navedenim členim Državni zbor potrditi izvolitev poslancev, proti odločitvi Državnega zbora pa je mogoča pritožba na Ustavno sodišče. To pomeni, da ima pooblastilo za nadzor nad volitvami po dnevu volitev Državni zbor, zoper njegovo odločitev pa je sodno varstvo zagotovljeno s pritožbo na Ustavno sodišče, ki tako postane volilni sodnik na prvi in zadnji stopnji.

6. Enako velja glede pritožbe v delu, v katerem se uveljavlja razveljavitev potrditve mandatov (pravilno: potrditve izvolitve). Kot je bilo že pojasnjeno, Državni zbor potrdi izvolitev poslancev (prvi odstavek 23. člena ZVPEP), zoper to potrditev pa je na podlagi izrecne določbe možno sodno varstvo pred Ustavnim sodiščem.

7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni pristojno odločati, zato je pritožbo zavrglo (ob primerni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu v zvezi s 105. členom ZVDZ in prvim odstavkom 7. člena ZVPEP).