Supreme Court rules Radovljica court has jurisdiction for enforcement approval based on first property listed.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the Radovljica District Court retains jurisdiction over enforcement approval for additional properties, despite the Šentjur District Court's objection. The Radovljica court had initially transferred the case to Šentjur because the additional properties were located there, but the Supreme Court clarified that jurisdiction is determined by the first property listed in the enforcement request. Consequently, the Supreme Court ordered the Radovljica court to handle the approval for all properties, including those in Šentjur, as the initial listing dictates primary jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 35. člen (4. odstavek), 166. člen (1. in 2. odstavek); When properties are located in different districts, the court of the district where the first property is listed has jurisdiction for approval, while subsequent properties fall under the court of their respective locations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje o dovolitvi izvršbe v spornem delu je pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.
[JEDRO]
Ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe le tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. Za samo nadaljnjo izvršbo pa je nato pristojno vsako sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Okrajnim sodiščem v Radovljici poteka izvršilni postopek za plačilo 1.627,77 EUR. Najprej je bil dne 21. 12. 2016 izdan sklep o izvršbi I 332/2016, v katerem je šlo za izvršbo na dolžničina denarna sredstva. Zaradi neplačila dolga je upnik po dveh letih vložil še predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na dolžničine nepremičnine kot novim izvršilnim sredstvom.
2. Okrajno sodišče v Radovljici je dne 26. 3. 2019 izdalo sklep I 332/2016, v katerem je dovolilo še izvršbo na nepremičnino s št. 147/5, ki leži v k. o. ... (št. 147/5) oziroma na območju tega izvršilnega sodišča (I. točka izreka). Za druge nepremičnine, ki se nahajajo v k. o. ... (št. 86, 88, 91, 92/1, 92/2 in 92/3), in ležijo na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju, pa je sklenilo, da zanje ni krajevno pristojno, zato je v tem delu na podlagi četrtega odstavka 35. člena in prvega odstavka 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Šentjurju (II. točka izreka).
3. Okrajno sodišče v Šentjurju se z odstopom ne strinja in meni, da je tudi glede dopustitve izvršbe na nepremičnine, ki ležijo na njegovem območju, krajevno pristojno prav Okrajno sodišče v Radovljici, zato je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti.
4. Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.
5. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakšno drugo sodišče, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč odloča Vrhovno sodišče (24. in 25. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glede na navedeno v sporu odloča Vrhovno sodišče, saj gre za spor med dvema okrajnima sodiščema, ki ležita na območjih različnih višjih sodišč.
6. Okrajno sodišče v Radovljici se je v izhodišču sicer pravilno oprlo na četrti odstavek 35. člena ZIZ, ki za primer, ko upnik med izvršilnim postopkom predlaga (poleg že dovoljenih sredstev) še izvršbo na nepremičnine, določa, da postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Ker prvi odstavek 166. člena ZIZ določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino oziroma za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, je Okrajno sodišče v Radovljici zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Šentjurju, na območju katerega se nahajajo predmetne nepremičnine.
7. A je pri tem spregledalo, kot pravilno opozarja šentjursko sodišče, da drugi odstavek 166. člena ZIZ izrecno določa izjemo prav za tak primer, kot je obravnavani. Ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe le tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. Za samo nadaljnjo izvršbo pa je nato pristojno vsako sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
8. Glede na jasno zakonsko določbo in dejstvo, da je upnik v predlogu na prvem mestu kot predmet izvršbe navedel prav nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Radovljici (2198-147-5), ni dvoma, da je tudi za dovolitev izvršbe na nepremičnine, ki sicer ležijo na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju, pristojno prav Okrajno sodišče v Radovljici. Pri tem pa na zaključek ne vpliva okoliščina, da bo nato konkretno izvršbo vendarle opravilo šentjursko sodišče.
9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklenilo, da je tudi pri odločanju o dovolitvi izvršbe v spornem delu pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za prvo postavljeno nepremičnino, torej Okrajno sodišče v Radovljici.