Supreme Court allows appeal regarding procedural violation when service of process is made at registered address despite non-residence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for an appeal against a second-instance court's dismissal of a defendant's protest. The defendant argued that service of process was invalid because it was delivered to her registered address while she had not physically resided there for two years. The court permitted the appeal because the lower court's stance on serving documents at a non-resident's registered address potentially violated specific procedural rules regarding the right to be heard.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen (2. odstavek), 367.a člen: An appeal is admissible if the second-instance court committed a fundamental procedural violation by deeming service of process valid at a registered address where the party does not actually reside.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, in sicer 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je zavzelo stališče, da je vročitev tožbe na podlagi pravil o fikciji vročitve pravilna oziroma možna tudi na naslovu, kjer tožena stranka dejansko ne prebiva, ima pa na tem naslovu formalno prijavljeno stalno prebivališče.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, in sicer 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zavzelo stališče, da je vročitev tožbe na podlagi pravil o fikciji vročitve pravilna oziroma možna tudi na naslovu, kjer tožena stranka dejansko ne prebiva, ima pa na tem naslovu formalno prijavljeno stalno prebivališče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 475 EUR in štiri krat po 700,00 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.
3. Predlog za dopustitev revizije je vložila toženka in v njem izpostavila vprašanje,ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, in sicer 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko je zavzelo stališče, da je vročitev tožbe na podlagi pravil o fikciji vročitve pravilna oziroma možna tudi na naslovu, kjer tožena stranka dejansko ne prebiva, ima pa na tem naslovu formalno prijavljeno stalno prebivališče.
4. Predlog utemeljuje z navedbami, da je v pritožbi navajala, da na naslovu, kjer ji je sodišče vročalo pisanje, dejansko ni prebivala oziroma da tam vsaj zadnji dve leti ne biva več. Zadnji dve leti biva na naslovu A. 66/b, za kar je sodišču tudi predložila dokaze. Meni, da četudi ni opravila svoje dolžnosti in formalno ni spremenila svojega prebivališča, ne sme biti kaznovana na način, da bi ji bila v postopku odvzeta pravica do izjave. Odločitev pravnomočne sodbe po njenem mnenju odstopa od ustaljene sodne praske višjih in Vrhovnega sodišča (VSM I Cp 598/2017, VDSS Pdp 87/2018, II Ips 95/2016).
5. Predlog je utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.