Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 95/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.95.2019 AI generated

Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request due to lack of concrete evidence of bias.

Case Number VSRS Sklep I R 95/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer jurisdiction to the Supreme Court in Ljubljana. The plaintiff alleged vague connections between the defendant and court staff, including shared mediation roles and geographic proximity, but failed to substantiate these claims with specific evidence. The court determined that these assertions did not create a reasonable doubt regarding the impartiality of the Kamnik court, thus failing to meet the statutory threshold for jurisdictional transfer.

Legislator headnote

AI generated

67. člen ZPP; A request for transfer of jurisdiction based on alleged bias is dismissed when the alleged connections are vague, unverified, or insufficient to create a reasonable doubt about the court's impartiality.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction impartiality of court reasonable doubt concrete evidence ZPP article 67

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica v predlogu kot tehten razlog navaja zgolj povezave med toženko in osebami, zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Kamniku, vendar te navedbe ustrezno ne konkretizira. Trditve o lokacijski bližini sodišča in obrtne zbornice, kjer je zaposlena toženka, o toženkinem izdajanju potrdil sodnim izvedencem ter o tem, da sta toženka in tožničin direktor mediatorja za gospodarske in potrošniške spore pa ne vzbujajo dvoma v nepristranskost sodišča in zato ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upnica (sedaj tožnica) je proti dolžnici (sedaj toženki) vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom o izvršbi VL 92467/2018 z dne 18. 10. 2018 dovolilo. Ta sklep je isto sodišče s sklepom z dne 5. 12. 2018 razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrajno sodišče v Kamniku, ker je dolžnica vložila obrazložen ugovor.

2. Tožnica je (po dopolnitvi tožbe z dne 14. 2. 2019 in po vložitvi pripravljalne vloge z dne 12. 3. 2019, obe vloženi po pooblaščencu) po svojem direktorju vložila dne 6. 5. 2019 predlog za delegacijo pristojnosti zaradi tehtnih razlogov. Predlagala je, da bi o zadevi odločalo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Ljubljani. Navedla je, da je izvedela za določene povezave med osebami na Okrajnem sodišču v Kamniku in med toženko, zato je v izogib dvomu v nepristranskost bolj primerno, da o zadevi razsoja drugo okrajno sodišče. Dne 23. 5. 2019 je na poziv sodišča vložila dopolnitev predloga za delegacijo pristojnosti in navedla, da ji je toženka sama povedala, da pozna osebe na pristojnem sodišču; da je obrtna zbornica, kjer je toženka zaposlena, v neposredni bližini tega sodišča; da toženka sodnim izvedencem (torej tožničinem direktorju) izdaja potrdila za opravljena šolanja oziroma seminarje in s tem toženka deluje neposredno s sodiščem; da sta toženka in tožničin direktor mediatorja za gospodarske in potrošniške spore in da pristojno sodišče spada pod okraj, kjer ima toženka bivališče.

3. Toženka je z vlogo z dne 3. 6. 2019 predlagala zavrnitev tožničinega predloga. Navedla je, da pristojno sodišče spada pod okraj, kjer ima toženka bivališče, ampak to ni razlog za delegacijo pristojnosti. Res je tudi, da je obrtna zbornica, v kateri je zaposlena toženka, v bližini okrajnega sodišča, vendar pa toženka z zaposlenimi na sodišču nima nobenih osebnih ali poslovnih kontaktov. Zanikala je, da bi sama to povedala tožnici. Dodala je še, da niti toženka niti tožnica kot mediatorja ne sodelujeta v sodnih postopkih. Potrdila izvedencem izdaja K., toženka potrdilo s predsednikom sopodpiše, izvedenci (in cenilci) pa ne sodelujejo le s pristojnim sodiščem, ampak tudi z drugimi sodišči.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

6. V obravnavanem primeru tožnica v svojem predlogu kot tehten razlog navaja zgolj povezave med toženko in osebami, zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Kamniku, vendar te navedbe ustrezno ne konkretizira. Trditve o lokacijski bližini sodišča in obrtne zbornice, kjer je zaposlena toženka, o toženkinem izdajanju potrdil sodnim izvedencem ter o tem, da sta toženka in tožničin direktor mediatorja za gospodarske in potrošniške spore, pa ne vzbujajo dvoma v nepristranskost sodišča in zato ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.

7. Ker tožnikov predlog za delegacijo pristojnosti ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.