Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 138/2019-6 ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.DOR.138.2019.6 AI generated

Supreme Court allows review to clarify if rejecting a termination letter constitutes valid service of notice.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 138/2019-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted the appeal regarding whether the employee's refusal to sign a termination letter constituted a valid rejection of service. The first-instance court found the termination invalid due to improper service, while the second-instance court ruled the notice was served because the employee refused to sign it. The court decided to allow the review to establish a clear legal standard for distinguishing between refusing to sign and refusing to accept the document.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZZP), tretji odstavek 367. a člena: Revizija se dopusti, če je odločitev vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Keywords

AI generated
termination of employment service of notice refusal to sign supreme court review labor law procedure valid service employee rights

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZZP), tretji odstavek 367. a člena
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem 14. 10. 2017 nezakonito, zato pogodba še velja in je toženka dolžna tožnika pozvati na delo in mu od 15. 10. 2017 priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da toženka tožniku odpovedi ni vročila. Pošiljanje po pošti je bilo neuspešno, ob poskusu osebne vročitve konec novembra 2017 pa naj bi jo tožnik odklonil. Toženka vročitve po pošti ni opravila v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZZP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), pri osebni vročitvi, če jo je tožnik odklonil, pa tudi ni ravnala v skladu s tretjim odstavkom 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbo zavrglo. Štelo je, da je bila odpoved tožniku 30. 11. 2017 vročena, ker je sprejem odklonil. Zato je tožba z dne 22. 1. 2018 prepozna.

3. Tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje, ali se odklonitev podpisa delavca šteje za odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da v prostorih delodajalca, kjer mu je direktor ponujal prevzem odpovedi, ni hotel podpisati vročitve, želel pa je, da mu jo direktor vseeno izroči. Direktor mu je brez podpisa ni hotel vročiti. To ne pomeni, da je tožnik odklonil vročitev, pač pa le podpis vročitve. V tem primeru bi moral direktor odpoved pustiti v prostorih delodajalca (da bi jo tožnik lahko vzel) in zapisati, da je podpis odklonil, ne pa, da mu je sploh ni hotel izročiti. Zato meni, da je odločitev sodišča druge stopnje, ki je štelo, da mu je bila odpoved vročena in je zato tožba prepozna, napačna.

4. Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, ki ga je smiselno preoblikovalo, kot izhaja iz izreka sklepa. Zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.