Supreme Court dismisses appeal as value of contested subject matter under review does not exceed 40,000 EUR threshold.

I. Revizija se zavrže.

II. Druga tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Druga tožena stranka mora prvi in drugi tožeči stranki povrniti njune stroške revizijskega postopka, vsaki v višini 1.110,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

[JEDRO]

V reviziji, ki predhodno ni bila dopuščena, druga tožena stranka kot vrednost spornega predmeta navaja znesek 50.000,00 EUR. Ker druga tožena stranka izpodbija odločbo le v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti oporoke, vrednost tega dela tožbenega zahtevka pa je bila pred sodiščem prve stopnje določena na 25.000,00 EUR, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe, po kateri se presoja pravica do revizije, ne presega 40.000,00 EUR, zato revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 15. 11. 2016 zavrnilo predlog tožnice za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave zoper prvo toženo stranko (I. točka izreka) ter predlog za prekinitev postopka do končanja kazenskega postopka (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi primarni tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev ničnosti oporoke pokojne A. A. z dne 27. 8. 2012, ničnost potrdila pokojne z dne 27. 8. 2012, s katerim pokojna tretji toženi stranki priznava pravico terjatve, ter vračilo stroškov postopka (III. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev navedene oporoke in plačilo stroškov postopka (III. točka izreka). Sodišče je zavrglo podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti potrdila pokojne z dne 27. 8. 2012 (IV. točka izreka), odločilo pa je tudi o stroških postopka (V. in VI. točka izreka).

2. Zoper sklep in sodbo sodišča prve stopnje sta obe tožnici vložili pritožbi, ki jima je sodišče druge stopnje s sodbo in sklepom z dne 4. 6. 2018 delno ugodilo in izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da je ugotovilo, da je oporoka pokojne z dne 27. 8. 2012 nična, spremenjena pa je bila tudi odločitev o stroških postopka (I. točka izreka). V preostalem delu je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu (II. točka izreka). Odločilo je tudi o pritožbenih stroških (III. točka izreka).

3. Druga toženka je zoper I. točko izreka sodbe in sklepa sodišča druge stopnje vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano odločbo spremeni, tako da pritožbi tožnic v celoti zavrne in v celoti potrdi sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 15. 11. 2016, tožnicama pa naloži v plačilo pravdne, pritožbene in revizijske stroške. Revizijo je mld. B. B. vložila kot druga tožena stranka, pa tudi kot dedinja (hči) po pok. C. C. – tretji toženi stranki.

4. Revizija je bila vročena prvi toženki in obema tožnicama, pri čemer sta obe tožnici nanjo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je predhodno dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

7. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi kot vrednost spornega predmeta navedla 25.000,00 EUR za del zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti, podredno razveljavitev oporoke, in 25.000,00 EUR za del, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti izjave z dne 24. 8. 2012. Čeprav je tožena stranka v svojih vlogah pred sodiščem prve stopnje ves čas navajala le skupno vrednost spornega predmeta, to je 50.000,00 EUR, označeni vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke do prve glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala, sodišče pa vrednosti spornega predmeta ni spremenilo niti po uradni dolžnosti (44. člen ZPP). V reviziji, ki predhodno ni bila dopuščena, druga tožena stranka kot vrednost spornega predmeta navaja znesek 50.000,00 EUR. Ker druga tožena stranka izpodbija odločbo le v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti oporoke, vrednost tega dela tožbenega zahtevka pa je bila pred sodiščem prve stopnje določena na 25.000,00 EUR, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe, po kateri se presoja pravica do revizije, ne presega 40.000,00 EUR, zato revizija ni dovoljena. Na podlagi 377. člena ZPP jo je zato Vrhovno sodišče zavrglo.

8. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker druga tožena stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je dolžna povrniti stroške revizijskega postopka prve in druge tožeče stranke (III. točka izreka). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo za prvo tožečo stranko 1.110,20 EUR (890,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300; 20,00 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ter 200,20 EUR za 22 % DDV) in 1.110,20 EUR za drugo tožečo stranko (890,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300; 20,00 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ter 200,20 EUR za 22 % DDV).