Court allows appeal against prosecutor's appeal, overturning dismissal due to mandatory public prosecution for crimes against minors.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celje overturned the first-instance judge's decision to dismiss the criminal proceedings against the defendant. The prosecutor successfully argued that the first-instance judge incorrectly applied the law by treating the case as a private prosecution based on the victim's withdrawal. The court ruled that because the victim was a minor at the time of the crime, the offense falls under mandatory public prosecution, making the withdrawal invalid.
Legislator headnote
AI generatedArt. 15.a KZ-1; Art. 293(3) in conjunction with Art. 357(2) ZKP: In cases where offenses against life, body, human rights, or sexual integrity involving violence are committed against minors, prosecution is mandatory and cannot be withdrawn by the victim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
[JEDRO]
Prvostopenjska sodnica je z izpodbijanim sklepom kazenski zakon prekršila glede vprašanja, ali je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, saj je, ko je na podlagi izjave oškodovančeve zakonite zastopnice - matere R. S. z dne 6. 3. 2019 o umiku predloga za pregon zaključila, da so se stekli pogoji za ustavitev kazenskega postopka iz tretjega odstavka 293. člena v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP, spregledala določbo 15.a člena KZ-1. Po tej se v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica na podlagi določil tretjega odstavka 293. člena v zvezi z 2. točko 357. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obdolženega M. T. ustavila kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Pri tem je v izreku sklepa napačno zapisala pravno opredelitev kaznivega dejanja, saj je obdolženec obtožen storitve kaznivega dejanja grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1. Glede na ustavitev kazenskega postopka je sodnica po prvem odstavku 96. člena ZKP še odločila, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.
2. Zoper sklep o ustavitvi kazenskega postopka se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka iz pritožbenega razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 3. točko 372. člena ZKP – zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Odgovor na pritožbo je 3. 4. 2019 podal obdolženčev zagovornik ... . Zavzema se zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Kršitev kazenskega zakona po 3. točki 372. člena je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, zlasti pa, ali je kazenski pregon zastaran ali izključen zaradi amnestije ali pomilostitve ali pa je stvar že pravnomočno razsojena.
6. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da je prvostopenjska sodnica z izpodbijanim sklepom kazenski zakon prekršila glede vprašanja, ali je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, saj je, ko je na podlagi izjave oškodovančeve zakonite zastopnice - matere R. S. z dne 6. 3. 2019 o umiku predloga za pregon zaključila, da so se stekli pogoji za ustavitev kazenskega postopka iz tretjega odstavka 293. člena v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP, spregledala določbo 15.a člena KZ-1. Po tej se v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Oškodovanec je bil rojen 22. 8. 2005, kar pomeni, da je bil v času, ko naj bi bilo predmetno kaznivo dejanje storjeno (10. 2. 2017) mladoletna oseba. Kaznivo dejanje grožnje je uvrščeno v XVI. poglavje KZ-1, med kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine. Tako gre pritrditi pritožnici, da se v predmetnem primeru storilca preganja po uradni dolžnosti in umik predloga za kazenski pregon ni mogoč.
7. Glede na zgoraj navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje z obtožnim aktom.