Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Cp 105/2019 ECLI:SI:VSCE:2019:I.CP.105.2019 AI generated

Appeal dismissed; court upholds settlement agreement where parties agreed plaintiff bears all costs. Settlement terms override statutory cost allocation rules.

Case Number VSC Sklep I Cp 105/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal, confirming the first-instance decision that the defendant bears no costs due to a prior settlement. The plaintiff argued the court erred by not addressing specific factual issues regarding cost allocation, but the court found no procedural violations. The court ruled that the parties' voluntary agreement to split costs, made during an out-of-court settlement, is legally binding and prevails over the statutory default rule requiring each party to bear their own costs.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 158. člen 1. odstavek; ZPP 339. člen 2. odstavek: Parties may agree on cost allocation in settlement agreements, which overrides statutory default rules.

Keywords

AI generated
out-of-court settlement cost allocation agreement civil procedure law discretionary cost rules binding settlement terms

Cited Legislation

AI generated
ZPP 158. člen 1. odstavek
ZPP 339. člen 2. odstavek
ZPP 350. člen 2. odstavek
ZPP 365. člen
ZPP 366. člen
ZPP 353. člen
ZPP 165. člen 1. odstavek
ZPP 154. člen 1. odstavek
ZPP 155. člen
Obligacijski zakonik 82. člen 1. odstavek

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je v roku 8 dni dolžna povrniti štirinajsto toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 74,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Vsebina izvensodne poravnave se lahko v sodnih postopkih upošteva. Stranke se lahko v okviru dovoljene dispozicije o stroških postopka sporazumejo drugače kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da štirinajstemu tožencu (v nadaljevanju tožencu) povrne pravdne stroške v višini 142,24 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje. Z izpodbijanim sklepom o stroških, vsebovanim v sodbi, je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje pravdne stroške.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene krišitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo zahteve za povrnitev stroškov, podredno pa razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik uveljavlja kršitev iz 8. ter 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katera naj bi bila podana iz razloga, ker se sodišče prve stopnje ni izreklo o dejstvih, ki jih je v zvezi s stroškovno odločitvijo zatrjeval tožnik. Uveljavljana kršitev iz 8. točke ni podana že zato, ker tožnik niti ne navaja konkretnih dejstev, o katerih se naj prvostopno sodišče ne bi izreklo. Postopkovna kršitev iz 14. točke pa se nanaša na napake v sestavi sodbe, česar pritožba niti ne trdi. Glede na to, da pritožbeno sodišče na slednjo kršitev pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), velja zgolj zaradi jasnosti obrazložiti, da izpodbijani sklep nima kakšne take hude pomanjkljivosti, zaradi katere ne bi bil mogoč njegov preizkus.

6. Stališče pritožbe, da prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati izvensodne poravnave, ni pravilno. Sklenile so jo stranke same in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave, torej tudi dogovor o plačilu pravdnih stroškov, se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP 1 .

7. Prvo sodišče je ugotovilo, da je bilo v okviru izvensodne poravnave dogovorjeno, da tožnik prevzame vse sodne stroške in stroške odvetnika. Pritožnikove navedbe, da je bil namen pogodbenikov zgolj v kritju stroškov tožeče stranke, ker odvetniška pisarna, ki je vložila odgovor na tožbo, pri sklenitvi poravnave ni sodelovala, niso relevantne. Določba o kritju stroškov je jasna, zato jo je potrebno uporabljati tako, kot se glasi (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika). Izpodbijana odločitev, ki se torej opira na jasen dogovor glede kritja stroškov, ne pa na določbe ZPP o povrnitvi stroškov, na katere se sklicuje pritožba, se zato izkaže za materialnopravno pravilno.

8. Pritožbeno uveljavljani razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

9. Tožnik ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj s pritožbo ni uspel. Tožencu, ki je na pritožbo argumentirano odgovoril, pa mora povrniti stroške nastale v zvezi s tem odgovorom (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ter 155. člen ZPP). Odmera stroškov na znesek 74,66 EUR, temelječa na Tar. št. 21/2 ter tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife, je razvidna iz v odgovoru na pritožbo specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 61). V kolikor tožnik tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

1 Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4282/2010 z dne 9. 3. 2011, I Cpg 323/2014 z dne 12. 3. 2014, I Cpg 399/2018 z dne 28. 5. 2018.