Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cpg 247/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.247.2019 AI generated

Appeal dismissed because appellant failed to prove court fee payment via required bank reference or proof of payment.

Case Number VSL Sklep II Cpg 247/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's decision to treat the notice of appeal as withdrawn due to non-payment of the court fee. The appellant claimed to have paid the fee but failed to provide the specific bank reference required by law or any proof of payment, leaving the court unable to verify the transaction. Consequently, the court ruled that the appeal was invalid and the appellant bore the costs of the appellate proceedings.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1 3. odst. 6; ZPP 3. odst. 105.a: Failure to pay the court fee within the prescribed period or to provide the specific bank reference and proof of payment renders the notice of appeal withdrawn and the appeal inadmissible.

Keywords

AI generated
court fee payment bank reference requirement withdrawn appeal notice inadmissible appeal ZST-1 compliance ZPP procedural rules appellate costs

Cited Legislation

AI generated
ZST-1 3. odst. 6
ZPP 3. odst. 105.a
ZPP 365. člen
ZPP 350. člen
ZPP 366. člen
ZPP 165. člen
ZPP 154. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZST-1 je bila tožena stranka pravilno poučena, da mora, če bo izvedla plačilo sodne takse brez navedbe reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Ker brez navedbe tiste reference, ki je navedena v plačilnem nalogu, sodišče ne more ugotoviti, ali je bila sodna taksa za predmetni pritožbeni postopek sploh plačana, je pritožničin predlog, naj sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun, neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je 27. 11. 2018 izdalo sodbo I Pg 286/2017, zoper katero je tožena stranka 28. 12. 2018 napovedala pritožbo. Ker ob napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, jo je sodišče z nalogom z dne 7. 1. 2019 (red. št. 21, list. št. 50-51) pozvalo, naj plača takso za pritožbeni postopek v znesku 102,00 EUR.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje napoved pritožbe tožene stranke zoper prvostopenjsko sodbo štelo za umaknjeno. Ugotovilo je, tožena stranka sodne takse za pritožbeni postopek v danem roku ni plačala in pojasnilo, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pri toženi stranki niso podani. Svojo odločitev je oprlo na tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

3. Proti temu sklepu je tožena stranka pravočasno vložila laično pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni citirala. Navedla je, da je bila sodna taksa plačana pravilno, v roku, ki ga je določilo sodišče. Predlagala je, da sodišče naknadno preveri prilive na transakcijski račun sodišča. Sodišče je pozvala, da „umik napovedi pritožbe razveljavi“. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik ne plača takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bil toženi stranki plačilni nalog vročen 23. 1. 2019 (vročilnica pripeta k l. št. 51) in da je 15 dnevni rok za plačilo sodne takse iztekel s pretekom 7. 2. 2019. Teh pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje tožena stranka ni niti izpodbijala. Vztrajala pa je, da je sodno takso pravočasno plačala. Vendar v pritožbi ni navedla, (1) na kakšen način naj bi jo plačala (v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi), 1 (2) kdaj je to storila (3) niti da je sodno takso plačala z referenco, ki je bila navedena v plačilnem nalogu. Ob vsem tem pa ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz podatkov o plačilnem prometu UJPnet, ki se nahaja v spisu (pripet k list. št. 51) ni razvidno, da bi tožena stranka v obdobju od 8. 1. 2019 do 20. 2. 2019 plačala sodno takso, sploh nasprotovala ni.

7. Skladno s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) je bila tožena stranka v nalogu z dne 7. 1. 2019 (list. št. 51) pravilno poučena, da mora, če bo izvedla plačilo sodne takse brez navedbe reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Ker brez navedbe tiste reference, ki je navedena v plačilnem nalogu, sodišče ne more ugotoviti, ali je bila sodna taksa za predmetni pritožbeni postopek plačana, je pritožničin predlog, naj sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun, neutemeljen.

8. Glede na zgornje razloge in na dejstvo, da pritožnica niti k pritožbi ni priložila potrdila o plačani sodi taksi, je njena pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Že zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP).

1 Možni načini plačila sodne takse so kot taki določeni v prvem odstavku 6. člena ZST-1.