Supreme Court allows review of insurance agency license denial regarding property management connection.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court rejected the plaintiff's claim denying an insurance agency license for property management activities. The plaintiff subsequently requested review, arguing that the legal criteria for a direct connection between property management and insurance were not met. The Supreme Court granted the review request because the lower court's interpretation of the statutory provision requires further clarification to ensure legal certainty and protect economic freedom.
Legislator headnote
AI generatedFourth paragraph of Article 558 of the Insurance Act; The Supreme Court established that a review request is admissible when the lower court's interpretation of statutory criteria regarding the direct connection between an activity and insurance requires clarification for legal certainty and the protection of economic freedom.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopust glede vprašanja:
Ali je sklepanje zavarovanj za nepremičnine (za večstanovanjske stavbe) v neposredni zvezi z dejavnostjo upravljanja teh nepremičnin?
[JEDRO]
Revizija se dopust glede vprašanja:
Ali je sklepanje zavarovanj za nepremičnine (za večstanovanjske stavbe) v neposredni zvezi z dejavnostjo upravljanja teh nepremičnin?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločitev Agencije za zavarovalni nadzor, št. 40111-173/2017-4 z dne 11. 1. 2018, o zavrnitvi izdaje dovoljenja tožniku za sklepanje zavarovanj pri dejavnosti upravljanja stanovanjskih nepremičnin, bodisi za plačilo ali po pogodbi.
2. Iz sodbe izhaja, da tožnik za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka 558. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), 1 po katerem lahko dejavnost zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi druge osebe (ki niso osebe iz prvega odstavka tega člena, to je zavarovalno zastopniška ali posredniška družba z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja), če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (na primer špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil), in so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Upravno sodišče je na podlagi analize primeroma naštetih oseb iz navedene določbe sprejelo stališče, da v njihovem primeru nastane potreba po sklenitvi zavarovanja z nakupom določene storitve in je z njim neposredno povezana. V tožnikovem primeru pa potreba glede zavarovanja nepremičnin ne nastane s sklenitvijo pogodbe o upravljanju nepremičnin, zato med zavarovanji nepremičnin in tožnikovo dejavnostjo ni neposredne zveze. Poudarilo je še, da gre pri navedeni zakonski določbi za izjemo, zato jo je treba ozko razlagati.
3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj. Pojasnjuje, da uporabljena določba ZZavar-1 ne vsebuje kriterijev o tem, kdaj šteti, da so zavarovanja v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo. Sam je v upravnem sporu te kriterije predstavil in jih tudi izpolnjuje, in sicer: da gre za iste stranke (ki potrebujejo storitev iz glavne dejavnosti in zavarovanje), za isti predmet (na katerega se nanaša storitev iz glavne dejavnosti in zavarovanje), da ima oseba zaradi glavne dejavnosti posebno strokovno znanje glede predmeta, ki se zavaruje in z njim povezanih rizikov ter stik s stranko zaradi glavne dejavnosti, ki olajša sklenitev pogodbe. Sicer je res, da so v praksi med osebami z dovoljenjem praviloma takšne, ki pridobivajo dohodek na trgu, tako da sklepajo s strankami posamične prodajne pogodbe ali pogodbe o opravi storitev in hkrati prodajo še zavarovanje, ki je povezano s prodanim proizvodom ali storitvijo. Ni pa to pravilo, ki bi izhajalo iz navedene določbe, saj zakon govori o neposredni povezavi med glavno dejavnostjo in zavarovanji, ne pa o neposredni povezavi med sklepanjem pogodb iz glavne dejavnosti in sklepanjem zavarovanj.
4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona). Vsa tožnikova pravna vprašanja se namreč nanašajo na razlago četrtega odstavka 558. člena ZZavar-1 o tem, kdaj so zavarovanja, ki naj bi jih sklepal zavarovalni zastopnik iz navedene določbe, v neposredni zvezi z njegovo glavno dejavnostjo. Ker se Vrhovno sodišče o tem še ni izreklo, je odgovor pomemben za razvoj prava preko sodne prakse in za zagotavljanje pravne varnosti potencialnih zavarovalnih zastopnikov, preko tega pa tudi za uresničevanje njihove svobodne gospodarske pobude.
1 Ur. l. RS, št. 93/2015.