Appeal allowed: Employer must pay employee's legal costs when claim is withdrawn immediately after full satisfaction.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"I. Tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške, tožeči stranki pa je dolžna plačati 194,78 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila."

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna plačati pritožbene stroške v znesku 163,58 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po prvem odstavku 154. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v znesku 187,27 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (I. točka izreka) ter da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep v celoti se pritožuje tožnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zapisalo, da je toženka delno izpolnila zahtevek, saj je tožnik vtoževal 356,91 EUR bruto, toženka pa mu je plačala 621,87 EUR bruto. Glede odločitve o stroških ni pomembno, ali je tožbo umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka ali nekoliko kasneje, saj v vmesnem času niso nastali nikakršni dodatni stroški. Zato bi sodišče moralo tožniku priznati celotne stroške za tožbo, za umik materialne stroške, DDV in sodno takso. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni in naloži toženki plačilo stroškov pred sodiščem prve stopnje, v obeh primerih pa toženki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih priglaša.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo meni, da je pritožba neutemeljena. Zato naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa ob zmotno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo pri odmeri stroškov postopka.

6. Pravilna je navedba tožnika, da je s tožbo zahteval plačilo neizplačanega dodatka za nadurno delo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je navedeni dodatek v skupnem znesku 356,91 EUR bruto zahteval za referenčna obdobja od 1. 7. 2011 do 30. 6. 2014. Toženka je 5. 12. 2017 tožniku obračunala 612,87 EUR (vključno z 58,99 EUR za referenčno obdobje 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015), kar pomeni, da je navedenega dne tožbeni zahtevek izpolnila v celoti, ne le delno, kot je sodišče prve stopnje zapisalo v obrazložitvi. Nato je tožnik 12. 6. 2018 tožbo v celoti umaknil. Toženka je 21. 6. 2018 podala soglasje k umiku tožbe.

7. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost (tako tudi sklep VSL, opr. št. II Cpg 1320/2016). Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno zmotno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka ter mu naložilo, da toženki povrne njene stroške.

8. Določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po prvem odstavku 154. člena ZPP. Zato je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP in upoštevati, da je tožnik v pravdi uspel v celoti.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki spremenilo tako, da je toženka dolžna tožniku povrniti vse njegove potrebne stroške ter mu na podlagi Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) priznalo: 200 točk za sestavo tožbe (tar. št. 15/1), 50 točk za umik tožbe (tar. št. 19/4), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT), 22 % DDV in sodno takso za tožbo 52,00 EUR, kar skupaj znaša 194,78 EUR.

10. Tožnik je s pritožbo v celoti uspel, zato mu mora toženka na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP povrniti naslednje stroške: pritožba 250 točk (tar. št. 15/4), materialni stroški 2 % (11. člen OT), 22 % DDV ter sodno takso za pritožbo 20,80 EUR, kar znaša 163,58 EUR. Toženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj za rešitev pritožbe ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).