Administrative court allows removal of ban mark by ruling that prior decision was on different legal request.

I. Tožbi se ugodi, sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-592/2010/110 z dne 17. 8. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Zahteva za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ni identična zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe ter pobude za podajo predloga zemljiški knjigi, zato je ugotovitev toženke, da je bilo o zadevi, kot je obravnavna, že enkrat odločeno, nepravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino vlogo za izbris zaznambe prepovedi pri zemljišču s parcelo št. 506/3 k.o. ... v zadevi nelegalne gradnje brunarice na zemljišču s parcelo št. 506 k.o. ... (sedaj 506/1, 506/2 in 506/3, 1. točka izreka) in ugotovila, da posebni stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi med drugim navaja, da je bila v inšpekcijskem postopku inšpekcijskima zavezancema A.A. in B.B. na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) dne 12. 10. 2012 izdana inšpekcijska odločba, ki je postala pravnomočna 4. 4. 2013 in se je nanašala na nelegalno gradnjo na enotnem zemljišču s parcelno št. 506 k.o. ... Na podlagi prvega odstavka 159. člena ZGO-1 je bila odločba posredovana sodišču, ki je 11. 12. 2012 vpisalo zaznambo prepovedi pri navedeni nepremičnini. Tožnica je že 18. 12. 2013 toženki poslala predlog za izbris zaznambe prepovedi pri nepremičnini 506/3, ki je nastala iz parcele št. 506 k.o. ..., ki ga je toženka s sklepom z dne 3. 4. 2014 zavrnila z obrazložitvijo, da ni izkazala pogojev iz drugega odstavka 159. člena ZGO-1, kar je potrdil tudi drugostopenjski organ. Predmet izpodbijanega sklepa je tožničina ponovna vloga z dne 15. 6. 2017 za izbris zaznambe prepovedi na istem zemljišču (parceli št. 506/3 k.o. ...). Ker tožnica v njem ne navaja nobenih novih dejstev, ga je toženka zavrgla na podlagi 4. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je bil o zadevi že izdana pravnomočna inšpekcijska odločba oziroma sklep.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep in zavrnil tožničino zahtevo za vračilo stroškov postopka.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo toženke, da je bilo o zadevi enkrat že odločeno. Poudarja, da se je nepremičnina, na kateri je stala črna gradnja, razdelila in da je ona postala izključna lastnica dela bivše nepremičnine, na kateri se nelegalna gradnja ne nahaja. Zato je toženki predlagala, naj ugotovi resnično dejansko stanje in sprejme zakonito in pravilno odločitev ter skladno z drugim odstavkom 159. člena ZGO-1 predlaga izbris zaznambe nedovoljene gradnje na njeni nepremičnini. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek oziroma podrejeno, odpravo sklepa in izbris prepovedi nedovoljene gradnje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče se strinja s tožnico, da je ugotovitev, na kateri izpodbijani sklep, to je, da je bilo o isti stvari, kot je obravnavana, že enkrat odločeno, nepravilna, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit.

8. Iz izreka sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana-Kranj, št 06122-592/2010/68 z dne 3. 4. 2014, na katerega se sklicuje toženka, izhaja, da je bilo z njim odločeno o tožničinem predlogu za izbris zaznambe prepovedi na zemljišču parc. št. 506/3 k.o. ... Iz vloge z dne 15. 6. 2017, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, pa izhaja, da tožnica toženki predlaga izdajo ugotovitvene odločbe, s katero bo ugotovila, da na zemljišču parc. št. 506/3 ne stoji nedovoljeno zgrajen objekt-brunarica, nakar naj predlaga zemljiški knjigi izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje na navedenem zemljišču. Ker zahteva za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ni identična zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe ter pobude za podajo predloga zemljiški knjigi, je ugotovitev toženke, da je bilo o zadevi, kot je obravnavna, že enkrat odločeno, nepravilna.

9. Poleg tega sodišče zgolj pripominja, da toženka za odločanje o zahtevi (predlogu) za izbris zaznambe niti ni stvarno pristojna, saj je za odločanje o vpisih (tudi o zaznambah prepovedi odtujitve in obremenitve in njihovih izbrisih na podlagi določb ZGO-1) pristojno zemljiškoknjižno sodišče (drugi odstavek 3. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Navedeno jasno izhaja tudi iz drugega odstavka 159. člena ZGO-1, ki določa, da se zaznamba (iz prejšnjega odstavka) izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje. Povedano drugače, navedena določba določa, kdo lahko zemljiški knjigi predlaga izbris zaznambe in kaj je podlaga, če ga predlaga inšpekcijski zavezanec. Nikakor pa navedena določba ne daje toženki podlage, da sama odloča o predlogih za izbris.

10. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti in odločiti o tožničinem predlogu, kakršen je bil podan. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov razvidno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

11. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Plačana sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).