Appeal allowed: Filing fees for a lawsuit are not covered by free legal aid and must be paid by the losing party.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, overturning the first-instance judgment regarding the allocation of litigation costs. The lower court incorrectly treated the fees for filing the lawsuit as part of the free legal aid services provided to the plaintiff. The court ruled that since the legal aid was granted only after the lawsuit was filed, those specific filing fees fall outside the scope of the aid and must be borne by the losing defendant.
Legislator headnote
AI generatedZakon o brezplačni pravni pomoči; Zakon o pravdnem postopku: Litigacijski stroški za vložitev tožbe niso del storitev brezplačne pravne pomoči, če je pomoč odobrena po vložitvi tožbe, in jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:
"Tožena stranka je dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v višini 434,55 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila, na račun Delovnega sodišča v Ljubljani št. 01100-6370501417, sklic na št. ....
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka za pooblaščenko v višini 167,99 EUR v roku 15 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi."
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 210,00 EUR v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
[JEDRO]
Stroški za vložitev tožbe niso del storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči in jih je tožena stranka dolžna nakazati tožeči stranki in ne proračunu sodišča, ki je odobrilo brezplačno pravno pomoč.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v sporu glede ugotavljanja invalidnosti in invalidske pokojnine odpravilo odločbe tožene stranke in odločilo o invalidnosti tožnika. Pri tem je v točki IV izreka odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 520,23 EUR s tem, da jih nakaže na račun Delovnega sodišča v Ljubljani.
2. Zoper to odločitev se pritožuje tožnik, saj meni, da je odločitev sodišča glede stroškov postopka napačna. Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljevalo s tem, da je bila tožniku v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč, ni pa pri odločitvi upoštevalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč od 7. 9. 2017 dalje. To pomeni, da odobrena brezplačna pravna pomoč ni zajemala priznanih stroškov za sestavo tožbe v višini 300 točk in 22 % DDV-ja. Tožba je bila namreč vložena dne 21. 8. 2017, tožnik pa je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil kasneje dne 7. 9. 2017.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa upoštevajoč 366. člen drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 in naslednji). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob napačno ugotovljenem dejanskem stanju napačno uporabilo materialno pravo.
5. Iz sodnega spisa izhaja, da je tožnik tožbo vložil dne 21. 8. 2017 po pooblaščenki odvetniki A.A. iz B.. Z odločbo BPP 427/2017 z dne 14. 9. 2017 se je tožniku od 7. 9. 2017 dalje dodelila brezplačna pravna pomoč. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov postopka stroške za vloženo tožbo v znesku 300 točk štelo kot del storitev brezplačne pravne pomoči.
6. Tako ugotovljeno dejansko stanje, ki storitve brezplačne pravne pomoči obravnava že od same vložitve tožbe dalje, ne pa od 14. 9. 2017, torej od datuma, od katerega je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje ter vročitev sodne odločbe v tem socialnem sporu, je napačno. Posledično je bilo tudi napačno odločeno o višini stroškov ter kam se ti stroški nakažejo.
7. Stroški za vložitev tožbe niso del storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči in jih je tožena stranka dolžna nakazati tožeči stranki in ne proračunu sodišča, ki je odobrilo brezplačno pravno pomoč. V okviru tega je pritožbeno sodišče štelo, da je tožena stranka dolžna v okviru brezplačne pravne pomoči plačati 434,55 EUR na račun Delovnega sodišča v Ljubljani (od priznanih 1.410 točk je odštelo 300 točk, kar znaša 1.110 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 509,49 EUR, upoštevajoč odobreno BPP je pooblaščenka upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi ji pripadal po Odvetniški tarifi, torej do 254,75 EUR). Sodišče je pooblaščenki priznalo še izdatke za stranko v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitev do 1.000 točk ter še 1 % od presežka nad 1.000 točk, skupaj 21,1 točke oziroma 9,68 EUR ter potne stroške za pristop na naroka dne 30. 5. 2018 in 24. 10. 2018 - 2 x 45,88 EUR, skupaj 356,19 EUR in 22 % DDV na ta znesek, kar skupaj znaša 434,55 EUR.
8. Znesek za sestavo tožbe v višini 300 točk, kar znaša ob vrednosti točke 0,459 EUR 137,70 EUR ter 22 % DDV (30,29 EUR), skupaj 167,99 EUR pa je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki.
9. Tožnik je s pritožbo uspel, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe, ki so odmerjeni po Odvetniški tarifi in sodni praksi, in sicer je pritožbeno sodišče priznalo 375 točk za pritožbo, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 172,13 EUR in 22 % DDV na ta znesek, kar skupaj znaša 210,00 EUR.