Appeal dismissed; request for legal protection against a labor court judgment is inadmissible under ZDSS-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Labor and Social Court rejected the appeal filed by the defendant against the first-instance court's dismissal of a request for legal protection. The defendant argued that the right to defense under the European Convention on Human Rights and the Constitution required state-appointed counsel, claiming the law was not sufficiently protective. The court ruled that the request was inadmissible because the Law on Labor and Social Courts explicitly prohibits such requests against final judgments in individual labor disputes, and the first-instance court correctly applied the relevant procedural provisions to dismiss it.
Legislator headnote
AI generatedZDSS-1 33. člen; ZPP 391. odst. 2, 374. odst. 1: A request for legal protection against a final judgment in an individual labor dispute is inadmissible as the specific law on labor and social courts explicitly prohibits such remedies.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (kar je v tem primeru individualni delovni spor), je nedovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo tožene stranke z dne 11. 2. 2019 - zahteva za varstvo zakonitosti, zavrglo.
2. Zoper navedeni sklep vlaga tožena stranka pritožbo, v kateri se sklicuje na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, in sicer, da ima toženec v vsakem primeru pravico se braniti, če sam ni tega sposoben, pa mu mora država dodeliti zagovornika. Navaja, da je ustava najvišji pravni akt in so vsi zakoni podrejeni ustavi. Če so zakoni namenjeni tožeči stranki, ne pa toženi stranki, ima ta kljub vsemu pravico se braniti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP).
5. Tožena stranka je zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 377/2018 z dne 18. 10. 2018 v zvezi s sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Pd 2632/2013 z dne 7. 2. 2018 vložila vlogo - zahtevo za varstvo zakonitosti. Sodišče prve stopnje je zahtevo za varstvo zakonitosti tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila tožena stranka dne 11. 2. 2019. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) v 33. členu določa, da zahteva za varstvo zakonitosti v delovnih in socialnih sporih ni dovoljena. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (kar je v tem primeru individualni delovni spor), je nedovoljena. Nedovoljeno zahtevo za varstvo zakonitosti pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo na podlagi drugega odstavka 391. člena ZPP, ki napotuje na uporabo določbo 374. člena ZPP. Po prvem odstavku 374. člena ZPP nedovoljeno zahtevo za varstvo zakonitosti s sklepom zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
7. Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker za zadevo niso odločilnega pomena.
8. Glede na navedeno je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).