Appeal dismissed; incomplete complaint filed at wrong court rejected under ZPP rules.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožba, ki jo je tožnica vložila na nepristojno sodišče, je bila tudi nepopolna in zato neprimerna za obravnavanje. Ni namreč vsebovala obveznih sestavin, ki jih določa 180. člen ZPP, med ostalim niti določnega tožbenega zahtevka. Tožnica je bila zato s sklepom sodišča pravilno in z ustreznimi napotki pozvana, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, a tega ni storila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo vlogo tožnice z dne 15. 11. 2017, naslovljeno kot tožba.

2. Tožnica se proti sklepu pritožuje iz vseh zakonitih pritožbenih razlogov, uveljavlja pa tudi kršitev Ustave RS, Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Navaja, da je navedene kršitve sodišče storilo s tem, ko je tožbo, naslovljeno na pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, spremenilo tako, da jo je samovoljno štelo za vlogo, ki jo je nato kot takšno zavrglo. Tožba za nedopustnost stanovanjske izvršbe na cesto je bila proti pravnomočni sodbi VI P 1941/2013 Okrajnega sodišča v Ljubljani vložena pravočasno in ustavno pravilno na pristojno sodišče. Po tolmačenju Evropske socialne listine za dopustnost tožbe zadostuje že samo pravilna aktivna legitimacija tožnice in izvršljiv tožbeni zahtevek. Tako oblikovana tožba pomeni socialni spor, o katerem je po Ustavi pristojno razsojati specializirano socialno sodišče.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o zavrženju tožbe oprlo na določbe prvega odstavka 180. člena v zvezi z določbami 105., 106. in 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki urejajo vsebino tožbe ter posledice, če stranka ne popravi nepopolne ali nerazumljive vloge. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica tožbo, ki jo je naslovila kot tožbo zaradi nedopustnosti stanovanjske izvršbe na podlagi sodbe in povzročene škode zaradi opustitve dolžnih ravnanj toženih strank, vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki je s pravnomočnim sklepom V Ps 2034/2017 z dne 1. 12. 2017 sklenilo, da za odločanje v tem sporu ni pristojno ter zadevo odstopilo v pristojno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Pritožbene očitke tožnice, ki se tičejo nepristojnosti sodišča in vztrajanje, da je bila tožba pravilno in pravočasno vložena na pristojno socialno sodišče, je zato treba zavrniti.

5. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je bila tožba tožnice, ki jo je vložila 24. 11. 2017 na nepristojno sodišče, tudi nepopolna in zato neprimerna za obravnavanje. Ni namreč vsebovala obveznih sestavin, ki jih določa 180. člen ZPP, med ostalim niti določnega tožbenega zahtevka. Tožnica je bila zato s sklepom z dne 8. 8. 2018 pravilno in z ustreznimi napotki pozvana, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, a tega niti z vlogo, ki jo je sodišču posredovala 11. 9. 2018, ni storila. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je skladno z določbo petega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavrglo.

6. Tožnica neutemeljeno uveljavlja tudi kršitve ustavnih in konvencijskih pravic, pri čemer teh kršitev konkretno ne predstavi. Pritožbeno sodišče jih ni ugotovilo, to pa velja tudi za v pritožbi očitano kršitev Evropske socialne listine. Ta res varuje socialne pravice, ki posegajo na različna področja človekovega življenja, med ostalim tudi na nastanitev. Kot že sama pritožnica ugotavlja, bi morala za dopustnost tožbe opredeliti poleg aktivne legitimacije tudi izvršljiv tožbeni zahtevek. Tega pa obravnavana tožba ni vsebovala, zato ni bila sposobna za obravnavo.

7. Pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).