Appeal partially allowed correcting a clerical error in a custody schedule time but rejected a substantive claim.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep sodišča prve stopnje II N 82/2018-24 z 21. 6. 2018 v prvi alineji I. točke izreka popravi tako, da je ura konca rednega tedenskega stika 18.30 (namesto 19.30),

II. v preostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

[JEDRO]

V družinskih postopkih velja načelo oficialnosti, a to ne pomeni, da je mogoče mimo procesnih predpisov posegati v pravnomočne sodne odločbe. Zatrjevano prekoračitev predloga bi lahko pritožnica uveljavljala v pritožbi zoper sklep o stikih, ne pa s predlogom za popravo sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotne udeleženke s 15. 11. 2018 za popravo sklepa II N 82/2018-24 z 21. 6. 2018.

2. Zoper tak sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga spremembo sklepa ali vsaj njegovo razveljavitev.

Meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da gre za postopek, v katerem mora sodišče storiti vse potrebno, da se zavarujejo pravice in koristi otrok. Napake, ki jih posredno priznava, bi torej moralo odpraviti. Sodišče je uro prevzema ob 19.30 določilo samovoljno, mimo predloga udeležencev, enako pa velja za kraj prevzema v času krajših počitnic.

3. Predlagatelj je na vročeno pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče lahko napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom popravi kadarkoli (1. odstavek 328. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP). S popravnim sklepom torej ni mogoče odpravljati napak pri oblikovanju volje sodišča 1 , temveč le napake, ki so nastale pri pisni izdelavi sodbe ali pri sestavljanju prepisa sodbe.

O uri zaključka rednega tedenskega stika

6. V prvi alineji I. točke izreka sklepa II N 82/2018-24 z 21. 6. 2018 v zvezi s popravnim sklepom II N 82/2018-31 z 20. 9. 2018 je sodišče prve stopnje odločilo, da se ta stik začne od 16. uri, ko oče pride po otroke na parkirišče pred osnovno šolo, kamor jih ob 19.30 uri pripelje po končanem stiku. Sporni del odločitve je sodišče obrazložilo na koncu 7. točke na 8. strani sklepa z 21. 6. 2018, ko je zapisalo, da „sta s samim obsegom stikov in določitve časovnic posameznih stikov oba udeleženca soglašala“. Sodišče prve stopnje je torej glede časa začetka in zaključka očetovega stika sprejelo soglasni predlog obeh udeležencev postopka. Iz zapisnika o naroku 21. 6. 2018 izhaja, da je predlagatelj predlagal, da se stik zaključi ob 18.30, nasprotna udeleženka pa se je s takšno uro strinjala. Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da je zapis ob „19.30 uri“ v izreku sklepa z 21. 6. 2018 posledica pisne napake pri izdelavi sklepa. Da je res tako, potrjuje okoliščina, da udeleženca postopka niti v pisnih vlogah niti na naroku 21. 6. 2018 tako pozne ure zaključka stika nista predlagala. Najkasnejša ura je bila ob 19.00 med šolskimi poletnimi počitnicami. Tipki 8 in 9 sta na računalniški tipkovnici ena zraven druge, tako da je jasno, da gre za povsem tipično in pogosto (tipko)pisno napako. Stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za napako, ampak vsebinsko odločitev, ni pravilno.

7. Ker je tako, je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo in sklep II N 82/2018-24 z 21. 6. 2018 ustrezno popravilo.

O kraju zaključka stikov v času krajših počitnic

8. V tretji alineji I. točke izreka sklepa II N 82/2018-24 z 21. 6. 2018 je sodišče prve stopnje odločilo, da se ti stiki zaključijo na parkirišču v L. Tudi ta del odločitve je obrazložilo na koncu 7. točke na 8. strani obrazložitve sklepa z 21. 6. 2018. Zapisalo je, da je „sledilo predlogu predlagatelja glede začetka oziroma konca stika, tako kot izhaja iz izreka te odločbe“. Iz zapisnika o naroku 21. 6. 2018 izhaja, da je predlagatelj predlagal, da se stik v času krajših počitnic zaključi tako, „da mama pride po otroke ob 18.00 uri na parkirišče v L.“. Pritožbeno sodišče iz pritožbe ne more razbrati, zakaj naj bi šlo pri sporni odločitvi za očitno pisno napako in kako naj bi do nje prišlo. Odločitev o kraju zaključka stika ni pisna pomota, ampak vsebinska odločitev sodišča prve stopnje, ki bi jo sicer bilo mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, a je pritožnica ni izpodbijala, kot pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje.

9. Res velja v družinskih postopkih načelo oficialnosti, a to ne pomeni, da je mogoče mimo procesnih predpisov posegati v pravnomočne sodne odločbe. Zatrjevano prekoračitev predloga bi lahko pritožnica uveljavljala v pritožbi zoper sklep o stikih 2 , ne pa s predlogom za popravo sklepa. Tudi v družinskih zadevah so sodišča in udeleženci postopkov vezani na pravnomočne sodne odločbe. 3,4

10. Pritožba v preostalem delu torej ni utemeljena; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni našlo, zato je pritožbo v preostalem delu v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

1 Temu so namenjena pravna sredstva.

2 Pritožbeno sodišče na prekoračitev pazi samo na zahtevo stranke; 3. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

3 Prim. odločbe VSL IV Cp 2109/2018, IV Cp 3649/2011, IV Cp 2566/2015, IV Cp 6/2017 in številne druge.

4 Posebnost sporov iz razmerij med starši in otroki pa je ta, da so razmerja dinamična. Če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (in le takrat), sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve po 4. odstavku 421. člena ZPP izda novo odločbo o varstvu in vzgoji ter o stikih otroka.