Appeal dismissed; court lacks jurisdiction over entire claim, only partial transfer allowed under Civil Procedure Act. Appeal rejected. Partial jurisdiction transfer upheld. Appeal dismissed. Jurisdictional split upheld. Appeal rejected. Partial transfer valid.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek v višini 25.089,01 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer:

- od 2.580,30 EUR od dne 13. 11. 2016 dalje,

- od 2.580,30 EUR od 12. 12. 2016 dalje,

- od 1.283,63 EUR od dne 29. 12. 2016 dalje,

- od 1.149,34 EUR od dne 31. 1. 2017 dalje,

- od 2.580,30 EUR od dne 14. 1. 2017 dalje,

- od 2.580,30 EUR od dne 12. 2. 2017 dalje,

- od 1.083,08 EUR od dne 19. 3. 2017 dalje,

- od 2.580,30 EUR od dne 12. 3. 2017 dalje,

- od 989,95 EUR od dne 26. 3. 2017 dalje,

- od 2.580,30 EUR od 16. 4. 2017 dalje,

- od 585,77 EUR od dne 29. 4. 2017 dalje,

- od 1.105,60 EUR od dne 29. 4. 2017 dalje,

- od 2.580,30 EUR od dne 14. 5. 2017 dalje in

- od 829,54 EUR od dne 27. 5. 2017 dalje,

do plačila, vse v roku 15 dni“

razdruži v ločeno obravnavanje in se nadalje obravnava pod novo opr. št. IV P 885/2018 ter se v navedenem delu zaradi stvarne nepristojnosti odstopi v obravnavanje stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV P 1296/2017, v celoti odstopi v obravnavo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Podrejeno se zavzema za razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevanj tožene stranke v zvezi s trenutkom prenehanja najemnega razmerja in je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je to prenehalo s pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, VII Pg 3202/2015, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 723/2016 z dne 26. 10. 2016. Vztraja pri stališču, da je najemno razmerje prenehalo z vročitvijo tožbe, kar pomeni, da se celotni nepobotani zahtevek tožeče stranke nanaša na plačilo uporabnine in bi moralo sodišče prve stopnje zadevo v celoti odstopiti v obravnavo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev sodišča prve stopnje, ki se je zgolj v delu zahtevka, ki se nanaša na obdobje po 26. 10. 2016, izreklo za nepristojno ter je zgolj v tem delu zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču, je zato napačna. Meni tudi, da je dokazna ocena tako pomanjkljiva, da sklepa ni mogoče preizkusiti.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep ima razloge o odločilnih dejstvih. Ti so jasni, temeljiti in niso sami s seboj v nasprotju. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP 1 tako ni podana.

6. V izreku izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sprejelo dve odločitvi: - o razdružitvi tožbenega zahtevka na dva dela in njunem ločenem obravnavanju, ter - o stvarni nepristojnosti za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki je bil izločen v obravnavanje pod novo opr. št IV P 885/2018.

7. Sklep o ločitvi postopkov ima značaj sklepa procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). V preostalem delu izreka izpodbijanega sklepa pa se je sodišče izreklo le o nepristojnosti za odločanje o izločenem delu tožbenega zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 885/2018, s čimer se pritožnik strinja, ni pa odločalo o svoji (ne)pristojnosti za odločanje o preostalem delu tožbenega zahtevka, ki se naprej vodi pod opr. št. IV P 1269/2017. Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve tako pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.

8. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v z zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.