Legislator Case Law & Legislation
VSK Sklep II Kp 30389/2016 ECLI:SI:VSKP:2019:II.KP.30389.2016 AI generated

Appeal allowed; court must interpret ZKP provisions on defense costs in conjunction to permit installment payments.

Case Number VSK Sklep II Kp 30389/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and set aside the first-instance decision, ordering a new ruling on the defendant's request for installment payments of defense costs. The defendant argued that being unemployed and destitute justified deferring payment, while the first instance incorrectly relied solely on Article 95(4) of the Criminal Procedure Act. The court held that Article 95(4) must be read in conjunction with Articles 92(3) and 97(1), which establish that defense costs are ultimately borne by the state if the defendant's maintenance would be jeopardized, thereby legally permitting installment plans.

Legislator headnote

AI generated

Article 92(3) of the Criminal Procedure Act; Article 95(4) of the Criminal Procedure Act; Article 97(1) of the Criminal Procedure Act: Defense costs for a defense counsel appointed ex officio must be interpreted in conjunction with provisions on state funding and maintenance obligations, allowing for installment payments when the defendant's livelihood is at risk.

Keywords

AI generated
Criminal Procedure Act defense costs installment payments state funding maintenance obligation ex officio counsel procedural interpretation

Cited Legislation

AI generated
Article 92(3) of the Criminal Procedure Act
Article 95(4) of the Criminal Procedure Act
Article 97(1) of the Criminal Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Supreme Court of Slovenia, Decision I Kp 1361/2008
Supreme Court of Slovenia, Decision III Kp 44027/2018
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo odločitev.

[JEDRO]

Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojenega M. Ć. za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper ta sklep je vložil pritožbo obsojenec, ki ponavlja, da je na prestajanju kazni brezposeln ter brez premoženja, zato predlaga obročno plačilo stroškov kazenskega postopka. Hkrati predlaga, da sodišče vpogleda v njegovo premoženjsko stanje ter na podlagi tega odloči.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega izhodišča, da glede potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika postavljenega po uradni dolžnosti ne obstaja zakonska podlaga za naknadno oprostitev plačila oz. odložitve plačila ali obročnega plačila teh stroškov. Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanaša na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti) je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednjem pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP).