Supreme Court dismisses appeal admissibility request due to lack of legal interest when defendant is already conditionally released.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije je vložila tožena stranka, v procesni situaciji, kjer je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, tožnik pa naj bi bil do izdaje sodbe sodišča prve stopnje že pogojno odpuščen. Tožena stranka svoj pravni interes za vložitev predloga utemeljuje s tem, da ima kot nosilka oblasti, ki je svoja pooblastila na podlagi odločitev sodišč dolžna izvrševati, pravni interes, da doseže v revizijski presoji stališča Vrhovnega sodišča, ki ji omogočajo sprejem pravilne in zakonite odločitve. Takšna utemeljitev pravnega interesa je sicer lahko podlaga za pravni interes tožene stranke v reviziji, vendar pa v obravnavani procesni situaciji ne zadošča. Njen pravni položaj v zvezi z navedeno upravno zadevo se namreč ob drugačni odločitvi Vrhovnega sodišča ne bi mogel spremeniti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbi na podlagi 3. točke drugega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo, odločbo tožene stranke, št. 720-541/2015/10 z dne 10. 2. 2017, odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnika, ki je bil obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 7576/2010 z dne 1. 6. 2012, pogojno ne odpusti.

2. Tožena stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v katerem izpostavlja štiri pomembna pravna vprašanja. V utemeljitvi le-teh se sklicuje predvsem na določbo 6. točke 36. člena ZUS-1, petega odstavka 88. člena Kazenskega zakonika in tretjega odstavka 8. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Med drugim navaja, da je sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, čeprav bi jo moralo zaradi odsotnosti tožnikovega pravnega interesa zavreči na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. 1

5. Toženka v predlogu navaja, da tožnik v obravnavanem upravnem sporu nima več pravnega interesa, saj naj bi bil v času do izdaje sodbe prvostopenjskega sodišča že pogojno odpuščen. Kljub navedenemu dejstvu, na katerega sama opozarja, iz njenih navedb v predlogu izhaja, da svoj pravni interes utemeljuje s tem, da ima kot nosilka oblasti, ki je svoja pooblastila na podlagi odločitev sodišč dolžna izvrševati, pravni interes, da doseže v revizijski presoji stališča Vrhovnega sodišča, ki ji omogočajo sprejem pravilne in zakonite odločitve.

6. Takšna utemeljitev pravnega interesa je sicer lahko podlaga za pravni interes toženke v reviziji, vendar pa v obravnavani procesni situaciji ne zadošča. Pravni položaj toženke v zvezi z navedeno upravno zadevo se namreč ob drugačni odločitvi Vrhovnega sodišča ne bi mogel spremeniti. V obravnavanem primeru toženka predlaga dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Glede na to, da pa je bil tožnik (po navedbah toženke) odpuščen iz zavoda za prestajanje kazni, ohranitev prej izdane izpodbijane odločbe o zavrnitvi pogojnega odpusta v veljavi (na podlagi uspeha v revizijskem postopku s spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitvijo tožbe), pravnega razmerja med toženko in tožnikom ne more več spremeniti. Enako velja tudi v primeru, da bi ob uspehu z revizijo Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj bi imel pravni interes za upravni spor kvečjemu le še tožnik ob podaji ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Ob tem pa Vrhovno sodišče tudi pripominja, da tudi z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje določena odprava izpodbijanega akta in vrnitev zadeve v ponoven postopek toženki lahko vodi zgolj do zaključka postopka z izdajo procesnega sklepa (o zavrženju vloge tožnika), pri izdaji tega sklepa pa stališča sodišča prve stopnje ne bodo (več) mogla biti uporabljena, saj za izvedbo novega vsebinskega postopka odločanja tudi tožnik nima več pravnega interesa.

7. Glede na navedeno tudi morebitni uspeh v reviziji (in drugačna pravna stališča Vrhovnega sodišča) ne morejo pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo sicer glede na svoje navedbe v predlogu za dopustitev revizije želela toženka doseči z uspehom v tem revizijskem postopku. Zato si toženka tudi z uspehom z revizijo ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja, ki ga želi uveljaviti s predlogom za njeno dopustitev.

8. Ker toženka glede na navedeno za obravnavani predlog za dopustitev revizije nima pravnega interesa, ta ni dovoljen, zaradi česar ga je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

1 Primerjaj 5. točko obrazložitve VSRS sklepa II DoR 137/2014 z dne 24. 7. 2014 in 4. točko obrazložitve VSRS sklepa X Ips 340/2013 z dne 9. 1. 2014.