Supreme Court dismisses request to restore previous state due to lawyer negligence in missing power of attorney.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

[JEDRO]

Opravičen razlog za zamudo z vložitvijo pravnega sredstva bi bil le, če bi šlo za nenadno in nepredvideno bolezensko stanje pooblaščenca, pri katerem zaradi narave bolezni ne bi bilo mogoče zagotoviti substitucije. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Predlagatelj nenazadnje tega niti ne zatrjuje. Vrhovno sodišče pa tudi ne more mimo dejstva, da v obravnavanem primeru ni bila pooblaščena zgolj ena odvetnica, temveč odvetniška družba z več odvetniki kot celota, ki se med seboj na takšen način praviloma hitreje in enostavneje nadomeščajo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo I U 943/2017-17 z dne 13. 3. 2018 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, št. 31221-17/2010-17/102 z dne 27. 3. 2017. Zoper navedeno sodbo je bil v imenu tožeče stranke po odvetniški družbi vložen predlog za dopustitev revizije, ki pa ga je Vrhovno sodišče zavrglo. Ugotovilo je namreč, da je pooblaščena odvetniška družba predlogu za dopustitev revizije predložila pooblastilo, iz katerega ne izhaja, da bi ga podpisal strankin zakoniti zastopnik, in tudi ne, da je pooblastilo vloženo prav za to izredno pravno sredstvo.

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju predlagatelj) je pravočasno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlaga, da se ta dovoli in da se razveljavi sklep Vrhovnega sodišča X DoR 88/2018-3 z dne 4. 7. 2018 ter vsebinsko odloči o njenem predlogu za dopustitev revizije (v nadaljevanju Predlog). Navaja, da je že ob vložitvi Predloga pooblaščenec razpolagal z ustreznim pooblastilom, ki ga je podpisal zakoniti zastopnik tožeče stranke M. Š. Vendar pa Predlogu ni bilo priloženo to pooblastilo, temveč eden od izvodov nekega drugega pooblastila tožeče stranke, ki je posledica nepredvidenega spleta okoliščin, za katerega krivde ni moč pripisati niti tožeči stranki niti pooblaščenim odvetnikom. V okviru pooblaščene odvetniške družbe je Predlog pripravljala odvetnica A. B., ki je vlogo še uspela napisati v celoti in kompletirati z dokazi, morala pa je zaradi nujnega operativnega posega delo začasno zapustiti še preden je tožeča stranka potrdila, da se strinja z vsebino Predloga in še preden bi torej ta Predlog lahko odvetnica tudi sama vložila. Ker je morala na nujen zdravniški pregled, je Predlog z dokazi in ustreznim pooblastilom zaupala tajništvu odvetniške družbe z navodilom, naj ob posredovanju potrditve tožeče stranke kompletno vlogo pošlje na Vrhovno sodišče. Pri vstavljanju pisanja v kuverto pa je osebje tajništva očitno pomotno namesto ustreznega pooblastila Predlogu priložilo enega od neuporabljenih osnutkov pooblastil, ki se je nahajal v spisu, in ga je dalo v podpis enemu izmed zakonitih zastopnikov odvetniške družbe.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je vrnitev v prejšnje stanje možna le, če je stranka iz opravičenega vzroka zamudila rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo kakšnega dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZUS-1 je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga.

5. V obravnavanem primeru predlagatelj opravičenega vzroka za zamudo predložitve ustreznega pooblastila k Predlogu ni izkazal.

6. Pri zastopanju stranke je odvetnik dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (drugi odstavek 11. člena Zakona o odvetništvu). Skrbno ravna tisti odvetnik, ki svoje poslovanje organizira tako, da lahko v primeru bolezni, ki nastopi med rokom, ki teče za vložitev pravnega sredstva, zagotovi pravočasno vložitev tega pravnega sredstva. Opravičen razlog za zamudo z vložitvijo pravnega sredstva bi bil le, če bi šlo za nenadno in nepredvideno bolezensko stanje pooblaščenca, pri katerem zaradi narave bolezni ne bi bilo mogoče zagotoviti substitucije. 1 V obravnavani zadevi pa ne gre za takšno situacijo. 2 Predlagatelj nenazadnje tega niti ne zatrjuje. Vrhovno sodišče pa tudi ne more mimo dejstva, da v obravnavanem primeru ni bila pooblaščena zgolj ena odvetnica, temveč odvetniška družba z več odvetniki kot celota, ki se med seboj na takšen način praviloma hitreje in enostavneje nadomeščajo.

7. Navedb predlagatelja, da je zamudo s predložitvijo ustreznega pooblastila pripisati osebju tajništva, ki je namesto ustreznega pooblastila z dne 20. 4. 2018 Predlogu priložilo enega od neuporabljenih osnutkov pooblastil, ki se je nahajalo v spisu in ga je dalo enemu izmed zakonitih zastopnikov odvetniške družbe v podpis, Vrhovno sodišče ne sprejema. Opisano dejansko stanje nakazuje kvečjemu na to, da je do napake prišlo v posledici neskrbnega ravnanja podpisnika neustreznega pooblastila – odvetnika (in ne odvetnice, razlogi na strani katere naj bi opravičevali vrnitev v prejšnje stanje), saj ni preveril podatkov na pooblastilu (kdo je na relevanten dan zakoniti zastopnik stranke in za katero pravno sredstvo se vlaga), niti ni bil v nadaljevanju pozoren na to, da se podpisano neustrezno pooblastilo Predlogu ne predloži. Tovrstne napake odvetnikov pa niso opravičljiv vzrok za zamude rokov. 3

8. Vrhovno sodišče še dodaja, da opravičljiv razlog za zamudo ne more biti niti drugačno pravno stališče predlagatelja o obveznosti pozivanja Vrhovnega sodišča na odpravo napak zaradi neustreznih pooblastil.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 24. člena ZUS-1 predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljen zavrnilo.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 47/2008 z dne 13. 3. 2008.

2 Predlagatelj navaja, da je bila odvetnica v času teka roka za vložitev Predloga že naročena na operativni poseg, ki pa je bil en teden pred tem odpovedan. Nekaj dni kasneje je dobila nov rok za poseg.

3 Primerjaj: sklep Ustavnega sodišča Up-3640/07 z dne 29. 1. 2008 in sklep Vrhovnega sodišča I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002.