Court allows review of detention based on non-cooperation under Dublin III risk criteria.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed the applicant's request for review regarding the detention of an asylum seeker. The first-instance court had detained the applicant based on his non-cooperation in the asylum procedure, citing specific criteria from the Foreigners Act. The Supreme Court deemed the review admissible only for the specific question of whether non-cooperation constitutes a flight risk under the Dublin III Regulation, while rejecting other grounds.
Legislator headnote
AI generatedArticle 28(2) of Regulation (EU) No 604/2013; Article 68(1)(5) of the Foreigners Act: Non-cooperation in the asylum procedure constitutes an objective criterion for determining flight risk, justifying detention under Dublin III.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je zaradi nevarnosti pobega (drugi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III)(1) dopustno pridržati prosilca za mednarodno zaščito na podlagi objektivnega kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih(2) (nesodelovanje v postopku)?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je zaradi nevarnosti pobega (drugi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III) dopustno pridržati prosilca za mednarodno zaščito na podlagi objektivnega kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih (nesodelovanje v postopku)?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo (I. točka izreka) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-2419/2018/4 (1312-13) z dne 27. 10. 2018. Z njim je tožena stranka zaradi izvedbe predaje pridržala tožnika na prostore in območje Centra za tujce v Postojni do predaje odgovorni državi članici. Odločitev je sprejela na podlagi drugega in tretjega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v zvezi z drugim odstavkom 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1). V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik izrazito begosumen, ker je s svojimi dejanji izpolnil kriterij iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (nesodelovanje v postopku in navajanje lažnih podatkov) ter prve in tretje alineje drugega odstavka 68. člena ZTuj-2. Z II. točko izreka pa je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
2. Odločitev sodišča prve stopnje (ki je v celoti sledilo presoji tožene stranke) temelji na stališču Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu I Up 26/2016 z dne 15. 3. 2016, ki je bilo sprejeto (še) v času veljavnosti ZMZ. V tej zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da 68. člen ZTuj-2 ustreza objektivnim kriterijem za opredelitev pojma "nevarnosti pobega" določene osebe skladno z zahtevami iz 28. člena Uredbe Dublin III (z naslovom: Pridržanje) v povezavi z (n) točko 2. člena (z naslovom: Opredelitev pojmov). 3 Vrhovno sodišče je med drugim pojasnilo, da je opredelitev pojma "nevarnost pobega" in kriterijev za njegovo presojo izrecno vsebovana v 68. členu ZTuj-2, ki je predpis z upravnopravno sorodnega področja. Med drugim je glede na posebne okoliščine postopkov za mednarodno zaščito presodilo, da najmanj tretja, četrta in peta alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku - slednje je bilo v obravnavanem primeru odločilno za odrejeno pridržanje) ustrezajo objektivnim kriterijem za opredelitev pojma "nevarnost pobega" skladno z zahtevami Uredbe Dublin III.
3. Tožnik je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi več pomembnih pravnih vprašanj. Iz utemeljitve predloga med drugim izhaja, da obravnavana zadeva odpira vprašanje dopustnosti pridržanja prosilca za mednarodno zaščito v smislu zahtev Uredbe Dublin III na podlagi kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (nesodelovanje v postopku).
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje, je bilo sprejeto v času veljavnosti ZMZ, v obravnavanem primeru pa je bilo pridržanje odrejeno po uveljavitvi ZMZ-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba za zagotovitev pravne varnosti ob pričakovano ponavljajočih se odreditvah pridržanj v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici preveriti dopustnost nadaljnje uporabe omenjene določbe ZTuj-2, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
6. Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso bili izpolnjeni zakonski pogoji (367. a člen in 367. c člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
1 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.
2 V nadaljevanju ZTuj-2.
3 Ta določa, da pojem "nevarnost pobega" pomeni nevarnost, da bo prosilec ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva v zvezi s katero poteka postopek predaje, pobegnila, v skladu z oceno posameznega primera na podlagi objektivnih kriterijev, določenih z zakonom.