Administrative court dismisses appeal when applicant fails to submit required evidence for procedural renewal request within deadline.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

V dani procesni situaciji, ko je tožnica vložila prošnjo, ker je želela sprožiti obnovo postopkov na podlagi novega dejstva oziroma dokaza, ki pa ga organu ni predložila, je organ pravilno ocenil, da je vloga - prošnja nepopolna. Ker pomanjkljivosti v danem roku niso bile odpravljene, je organu določba drugega odstavka 67. člena ZUP narekovala, da prošnjo zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnici, ker svoje prošnje z dne 3. 1. 2018 za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi - obnovo postopkov, ki sta se vodila pod opr. št. 1Pd 1087/2013 in 1Pd 363/2014, ni dopolnila s predložitvijo listine, na podlagi katere je želela predlagati obnovo postopka - dopisom MJU z dne 19. 12. 2017 in ni navedla razlogov, zakaj meni, da bi na podlagi te listine mogla biti zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v prejšnjem postopku, kot je bila pozvana s sklepom z dne 2. 10. 2018, da prošnjo v roku 8 dni ustrezno dopolni. Vloga je ostala zato nepopolna in jo je organ v skladu z določilom drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel.

2. Tožnica v obsežni tožbi navaja, da je toženka že dvakrat odločila o vlogi za brezplačno pravno pomoč z dne 3. 1. 2018, in sicer z odločbama Bpp 1/2018 in Bpp 201/2018, ki sta bili obe odpravljeni (I U 285/2018 in I U 1511/2018). Povzema obrazložitev obeh odločb in napotila iz citiranih sodb. V zvezi z obravnavano odločitvijo pa navaja, da je prejela sklep z dne 2. 10. 2018, s katerim je bila pozvana, da predloži novo dejstvo z dne 19. 12. 2017, vendar pa je bil predmetni sklep neutemeljen in nerazumen, saj so bili v prošnji navedeni vsi zahtevani podatki, obenem pa pravosodna svétnica A.A. sploh ni bila pristojna za preizkus tožbe oziroma vsebinsko odločanje po ZPP, ne stvarno ne krajevno.

Nezakonito je pričela voditi postopek tudi tretjič. Tožnica je vložila popolno vlogo in vsa potrebna dokazila, iz katerih je izhajalo, da izpolnjuje vse zakonske pogoje za dodelitev BPP. Organ ni sledil napotkom Upravnega sodišča v sodbah I U 285/2018 in I U 1511/2018 in je vsebinsko odločal o sami obnovi, za kar pa ni bil niti stvarno niti krajevno pristojen. Navaja tudi, da sta odločujoči, podpisani pod sklepom, naklepno in načrtno ter zavestno izrabili svoj položaj znotraj sodišča. Ponovni vpis zadev je zamegljevanje ključnega dejstva, da gre za zadevo vloženo že 3. 1. 2018.

Toženka si je nezakonito izmislila tretji postopek o isti stvari, ki ne vsebuje ničesar iz edinega zakonitega postopka Bpp 1/2018, ki ga v nasprotju z zakonskimi določili in sodbo I U 285/2018 še do danes ni zaključila. V točki 4 lažno navaja, da je v ponovljenem postopku preverjala utemeljenost prošnje, pa ni šlo za noben ponovljen postopek, ampak že tretji povsem samostojen postopek v isti zadevi, v katerem že tretjič zavestno in naklepno ignorira sodbe Upravnega sodišča. Postopki, citirani v sklepu, nimajo nobene vzročne zveze z novim dejstvom z dne 19. 12. 2017, ker je vsak postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči samostojen postopek.

Navedbe v 5. in 9. točki izpodbijanega sklepa, kjer toženka ugotavlja, da je prošnja oziroma zahtevek tožnice v nasprotju s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v nasprotju s pravno podlago in nima verjetnih izgledov za uspeh, so popolnoma neprimerne in nepravilne, ker ravnanje oziroma izmišljeni argumenti in prirejeno dejansko stanje za potrebe postopka toženke ni imelo nobene vzročne povezave s 24. členom ZBPP. V 8. točki izpodbijanega sklepa pa je toženka povzela bistvo svojega izigravanja področne zakonodaje, saj vehementno navaja, da so bila v tretjem oziroma povsem novem postopku o isti stvari, nova dejstva, ki jih je zahtevala v sklepu z dne 2. 10. 2018, odločilna za ugotovitev o razumnosti zadeve, medtem ko so se ista dejstva v edinem zakonitem postopku Bpp 1/2018, zdela povsem nepomembna, saj se jih v svoji odločbi takrat ni niti dotaknila.

Postopek po uspeli tožbi tožnice v zadevi Bpp 1/2018 bi tako moral biti skrajšan, saj bi toženka skladno s sodbo morala le upoštevati navodila in ponovno preveriti oziroma pridobiti natančno določena dejstva, ki so iz sodbe I U 285/2018 izhajala. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter zahteva povrnitev stroškov vseh treh postopkov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je sklep, s katerim je organ zavrgel prošnjo tožnice z dne 3. 1. 2018. Tožnica ima prav, da je organ o isti prošnji odločil že dvakrat, z odločbo Bpp 1/2018 z dne 8. 1. 2018 in Bpp 2007/2018 z dne 18. 5. 2018 ter da sta bili odločitvi odpravljeni s sodbama I U 285/2018 z dne 22. 3. 2018 in I U 1511/2018 z dne 28. 8. 2018. Nima pa prav, da je organ tretjič nezakonito vodil postopek iz razloga, ker se je vodil pod drugo opravilno številko, in ker v obravnavani zadevi ni več temeljil svoje odločitve na finančnem kriteriju, saj iz obeh sodb Upravnega sodišča izhaja, da stanovanje na naslovu ..., ne more šteti v premoženje tožnice.

6. Naslednja stopnja v postopku odločanja o prošnjah za BPP, ko organ ugotovi podanost subjektivnega kriterija, je presoja po 24. členu ZBPP, presoja t.i. objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za celovito presojo le-tega, torej presojo, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, pa je bilo tudi po mnenju sodišča treba pridobiti dopis MJU z dne 19. 12. 2017, na katerega se je tožnica v prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi - obnovo postopkov, ki sta se vodila pod opr. št. Pd 1087/2013 in Pd 363/2014, sklicevala kot na novo dejstvo. Vsebinska presoja prošnje je mogoča le na podlagi popolne vloge. Prošnja, v kateri se zahtevek utemeljuje na določeni listini, pa je popolna le, kolikor se to listino prošnji priloži.

7. Ni sporno v zadevi, da tožnica po prejemu sklepa z dne 2. 10. 2018, v roku, ki ji ga je toženka podelila, zahtevanega ni predložila, ker je menila, da je bila njena vloga popolna že ob vložitvi. Vendar pa iz upravnega spisa to ne izhaja, v upravnem spisu spornega dopisa ni, niti iz spisa ne izhaja, da je bil prošnji predložen. Tožnica ga ni predložila tudi tožbi v obravnavanem upravnem sporu.

8. V opisani procesni situaciji, ko je tožnica vložila prošnjo, ker je želela sprožiti obnovo postopkov na podlagi novega dejstva oziroma dokaza, ki pa ga organu ni predložila, je organ pravilno ocenil, da je vloga - prošnja z dne 3. 1. 2018 nepopolna, saj mu je brez dopisa MJU z dne 19. 12. 2017 onemogočena presoja očitne razumnosti vložene prošnje po 24. členu ZBPP. Posledično, ker pomanjkljivosti v danem roku niso bile odpravljene, je organu določba drugega odstavka 67. člena ZUP narekovala, da prošnjo zavrže.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.