Appeal court voids first instance ruling for misusing Article 133 ZKP to alter a final judgment on costs.

Pritožbi pooblaščenke oškodovancev A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K. in L. L. se ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Višje sodišče se zato strinja s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 133. člena ZKP uporabilo v nasprotju z njenim namenom. Dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, se namreč po mnenju višjega sodišča nanaša na dvom v zvezi z izvršitvijo kazenske sankcije v primerih, ko nastopijo zakonske ovire (npr. zastaranje ali pomilostitev), nepravilnosti glede vštetja pripora ali prej prestane kazni zapora, vštetju hišnega pripora, glede plačane denarne kazni za prekršek, pa tudi, če nastane dvom glede izvršitve pravnomočne kazni, ki je bila ob istem času spremenjena z izredno omilitvijo kazni in pomilostitvijo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je z izpodbijanim sklepom na podlagi 133. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da je izrek sodbe II K 35205/2017 z dne 26. 2. 2019, pravnomočna dne 9. 3. 2019, v točki III, ki se glasi: „dolžan pa je plačati potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke oškodovancev, ki bodo odmerjeni naknadno s posebnim sklepom“, nepravilen in se ne izvrši.

2. Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovancev zaradi kršitve materialnega prava (pravilno kazenskega zakona) ter kršitev določb kazenskega postopka, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 26. 2. 2019 (ki je po pravilnih pritožbenih navedbah pooblaščenke postala pravnomočna dne 7. 3. 2019 in ne 9. 3. 2019, kot je v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa napačno navedlo sodišče prve stopnje) obdolženega A. S. oprostilo obtožbe, da je storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je oškodovance s priglašenimi premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo. Nadalje je odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, dolžan pa je plačati potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke oškodovancev, ki bodo odmerjeni naknadno s posebnim sklepom.

5. Zatem, po pravnomočnosti sodbe, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, z utemeljitvijo, da je sodišče po pravnomočnosti sodbe ugotovilo, da je izrek o stroških kazenskega postopka v delu, da je obdolženi dolžan plačati potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke oškodovancev, nepravilen, saj mora te stroške plačati oškodovanec. Ker je zaradi tako ugotovljene nepravilnosti nastal dvom o dovoljenosti izvršitve citirane sodbe v delu glede odločitve o stroških, je sodišče na podlagi določbe 133. člena ZKP izdalo ta izpodbijani sklep.

6. Po pritožbenih navedbah pooblaščenke je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Določba 133. člena ZKP namreč ni namenjena in ne more biti podlaga takšnim ravnanjem in odločitvam sodišča, kot je izpodbijana. Sodišče je zmotno štelo, da lahko na tej pravni podlagi odpravi (spremeni) vsebinsko pomanjkljivost izvirnika sodbe, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Ključno namreč je, da se mora v skladu z določbo prvega odstavka 364. člena ZKP pisno izdelana sodba popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena na obravnavi, saj ZKP ne daje podlage sodišču, da kar popravi ali odpravi vsebinske napake oziroma pomanjkljivosti v izvirniku sodbe, zlasti pa spreminja svojo odločitev, ki je bila razglašena na glavni obravnavi. S posebnim sklepom po 133. členu ZKP sme sodišče odločiti le o nekaterih spornih vprašanjih glede izvršljivosti sodne odločbe v zvezi z že pravnomočno sodbo, v konkretnem primeru pa je sodišče v nasprotju z namenom citirane zakonske določbe vsebinsko spremenilo pisno izdelano sodbo tako, da se ta ne ujema več z izvirnikom v vsebinskem delu, to je pravnomočni odločitvi glede stroškov postopka. Pri utemeljevanju teh pritožbenih navedb se pooblaščenka sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 55858/2013 z dne 7. 4. 2016.

7. Prvi odstavek 133. člena ZKP določa, da če nastane dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe ali o računanju kazni ali če v pravnomočni sodbi ni odločeno o vštetju pripora ali prej prestane kazni ali če jih sodišče ni vštelo pravilno, odloči o tem predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, razen če sodišče določi drugače.

8. Ni dvoma, da tako kot s popravnim sklepom, ki je namenjen odpravi očitnih pisnih pomot ter neskladnosti pisno izdelane sodbe z njenim izvirnikom, tudi z odločitvijo na podlagi 133. člena ZKP ni mogoče posegati v izvirnik sodbe 1 . Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje sicer ni neposredno poseglo v izrek pravnomočne sodbe in ga vsebinsko spremenilo (saj je odločilo „le“, da je izrek nepravilen in se ne izvrši), vendar ima pooblaščenka prav, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, v nasprotju z namenom citirane zakonske določbe prvega odstavka 133. člena ZKP, pri čemer pa izpodbijana odločitev posledično dejansko pomeni vsebinsko spremembo sodbe v odločitvi glede stroškov postopka. Višje sodišče se zato strinja s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 133. člena ZKP uporabilo v nasprotju z njenim namenom. Dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, se namreč po mnenju višjega sodišča nanaša na dvom v zvezi z izvršitvijo kazenske sankcije v primerih, ko nastopijo zakonske ovire (npr. zastaranje ali pomilostitev), nepravilnosti glede vštetja pripora ali prej prestane kazni zapora, vštetju hišnega pripora, glede plačane denarne kazni za prekršek, pa tudi, če nastane dvom glede izvršitve pravnomočne kazni, ki je bila ob istem času spremenjena z izredno omilitvijo kazni in pomilostitvijo 2 . Višje sodišče zato pritrjuje pooblaščenki, da se dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe ne nanaša na vsebinsko (materialno ali procesno) napačno odločitev v pravnomočni sodbi, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom glede odločitve o stroških kazenskega postopka v pravnomočni sodbi. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo svojo „napako“ v izreku oprostilne sodbe glede nagrade in potrebnih izdatkov pooblaščenca, da namreč sodišče v primeru oprostilne sodbe o teh stroških sploh ne odloča in jih mora plačati oškodovanec, pri čemer se utemeljeno sklicuje na citirano odločbo Vrhovnega sodišča. Vendar gre za procesno napačno odločitev v pravnomočni sodbi, ki je po mnenju višjega sodišča ni mogoče odpraviti z izdajo sklepa po prvem odstavku 133. člena ZKP, temveč le z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi zoper izrečeno sodbo.

9. V obravnavanem primeru pa tudi ni mogoče prezreti, kot utemeljeno poudarja pooblaščenka, da je sodnica neposredno po zaključku glavne obravnave, ob navzočnosti državne tožilke, obdolženca in tudi njegovega zagovornika, ter pooblaščenke oškodovancev razglasila sodbo in svojo odločitev utemeljila tudi glede izreka dolžnosti obdolženca za povrnitev izdatkov pooblaščenke. Vsi navzoči so bili nadalje na naroku zelo jasno poučeni o možnosti napovedi pritožbe v roku 8 dni, vendar niti zagovornik obdolženega, niti državna tožilka pritožbe nista napovedala. Z dnem 7. 3. 2019 je tako nastopila pravnomočnost sodbe, sodišče pa z izpodbijanim sklepom ni odpravilo dvoma o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, kar omogoča določba prvega odstavka 133. člena ZKP, niti podalo razlage sodbe v skladu z drugim odstavkom istega člena, niti ni popravilo očitnih pomot, temveč je sodbo na nedovoljen način dejansko spremenilo v vsebinskem (stroškovnem) delu. Navedeno pa pomeni zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena v zvezi s 133. členom ZKP, kot utemeljeno navaja pooblaščenka.

10. Po obrazloženem je višje sodišče pritožbi pooblaščenke oškodovancev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Odločba VSRS I Kp 5961/2013 z dne 16. 3. 2017.

2 mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, obrazložitev k členu 133.