Appeal dismissed: Security interest on post-bankruptcy employment claims did not arise, blocking priority payment rights.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih 2. alineji 2. točke, 3. točki in 4. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Zastavna pravica na terjatvah stečajnega dolžnika iz delovnega razmerja, ki so nastale oziroma bodo nastale po začetku postopka osebnega stečaja, ni nastala, zato tudi ni mogoče ohraniti pravice do zunajsodnega prednostnega poplačila iz navedenih terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugotovilo, da spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom denarno dobroimetje na vseh denarnih računih stečajnega dolžnika, ki jih vodi Bank B., Avstrija (v nadaljevanju: banka), razen zneskov iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa, (2.) banki naložilo, da mora: – v treh delovnih dneh po prejemu sklepa denarno dobroimetje na denarnih računih stečajnega dolžnika, zmanjšano za zneske iz 3. in 4. točke izreka, namesto stečajnemu dolžniku prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice B. A., številka računa ..., – naslednji delovni dan po prispetju novega plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske iz 3. in 4. točke izreka prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice iz prejšnje alineje, (3.) pri izterjavi po 2. točki izreka sklepa se prejemki za posamezni mesec zmanjšajo za znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in sicer v višini 76 % minimalne plače in za dve osebi, ki ju mora dolžnik preživljati po zakonu, in sicer T. V. in I. V., po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči, (4.) pri izterjavi po 2. točki izreka sklepa se plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika za posamezni mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

2. Zoper 2. alinejo 2. točke ter 3. in 4. točko izreka navedenega sklepa se je pritožila banka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da obveznost banke ne velja za nova plačila na račun stečajnega dolžnika, ki ga vodi banka in ki pomenijo plačilo dolžnikovega delodajalca iz naslova zastavljene terjatve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica sklepu o zasegu denarnega dobroimetja nasprotuje z navedbami, da predmetnega sklepa ne more izpolniti, saj je pred začetkom postopka osebnega stečaja s stečajnim dolžnikom sklenila kreditno pogodbo, za zavarovanje katere je stečajni dolžnik zastavil vse trenutne in bodoče terjatve iz naslova delovnega razmerja do svojega delodajalca. S tem naj bi po določbi 282. člena ZFPPIPP pridobila pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, to pravico pa ima tudi po začetku stečajnega postopka. Ker se pojem zunajsodne prodaje premoženja nanaša tudi na zunajsodno poplačilo terjatve iz zastavljene terjatve stečajnega dolžnika do njegovega dolžnika, to pomeni, da ima tudi po začetku stečajnega postopka upravičenje poplačati se iz zastavljene terjatve stečajnega dolžnika do njegovega dolžnika – delodajalca zunajsodno in posledično prilivov na bančni račun ni dolžna vplačati na fiduciarni račun iz izpodbijanega sklepa.

5. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Iz pritožbenih navedb in pritožbi priloženih listin izhaja, da je bila ustanovljena zastavna pravica na nastalih in bodočih terjatvah dolžnika do svojega delodajalca iz delovnega razmerja, banka in dolžnik pa sta se dogovorila, da se lahko banka izvensodno poplača iz zavarovanja.

6. Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodočih terjatev. Taka anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih bodočih terjatev. Stečajni dolžnik z začetkom stečajnega postopka izgubi razpolagalno sposobnost glede terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, zato zastavna pravica na teh terjatvah ne nastane (prim. VSRS III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014).

7. Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, to pravico obdrži tudi po začetku stečajnega postopka (1. odstavek 282. člen ZFPPIPP). Upnik lahko po začetku stečajnega postopka obdrži pravico do zunajsodne prodaje samo v primeru, če je zastavno pravico pridobil pred začetkom stečajnega postopka. Že zgoraj je pojasnjeno, da stečajni dolžnik z začetkom stečajnega postopka izgubi razpolagalno sposobnost glede terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, posledično pa zastavna pravica na teh terjatvah ne nastane. To pa pomeni, da zastavna pravica na terjatvah stečajnega dolžnika iz delovnega razmerja, ki so nastale oziroma bodo nastale po začetku postopka osebnega stečaja, ni nastala, zato tudi ni mogoče ohraniti pravice do zunajsodnega prednostnega poplačila iz navedenih terjatev.

8. Ne glede na navedeno pa višje sodišče ugotavlja še sledeče: izpodbijani sklep se ne nanaša na zaseg terjatve stečajnega dolžnika do svojega delodajalca, temveč na zaseg denarnega dobroimetja na transakcijskem računu stečajnega dolžnika, to je terjatev stečajnega dolžnika do banke. Iz pritožbe namreč izhaja, da se zastavna pogodba nanaša samo na zahtevke, ki jih ima oziroma jih bo imel stečajni dolžnik do sedanjega ali bodočega izplačevalca stalnih prejemkov, kar posledično pomeni, da je pritožba tudi iz tega razloga neutemeljena.

9. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.