Court allows appeal against court fee order, ruling fees must be split based on partial success and asset recovery.
Legislator summary
AI generatedThe higher court granted the appeal against a court fee order issued by the first-instance court. The appellant argued that the fee was incorrectly calculated as if they had completely lost the case, despite achieving partial success and receiving assets exceeding the fee amount. The court ruled that when a party is exempted from court fees, they only pay a portion corresponding to their degree of failure, provided they acquired assets surpassing that portion.
Legislator headnote
AI generated15. člen ZST-1: When a party exempted from court fees achieves partial success, they pay only the portion of fees corresponding to their degree of failure, provided they acquired assets exceeding that portion.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru tožnika proti plačilnemu nalogu I P 49/2015 s 20. 7. 2018 ugodi in se izpodbijani plačilni nalog razveljavi, ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Kadar je tožeča stranka oproščena plačila sodne takse, pa v postopku v celoti uspe, sodno takso plača nasprotna stranka. Ob delnem uspehu pa sodno takso plačata obe stranki, vsaka v skladu z (ne)uspehom v postopku, pri čemer stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, svoj del plača le, če je v postopku pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Tožeči stranki se torej v takem primeru lahko naloži v plačilo le tisti del sodne takse za tožbo, ki ustreza njenemu neuspehu v postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožnika proti plačilnemu nalogu.
2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je taksa nepravilno odmerjena. S tožbo je delno uspel, sodišče pa mu je odmerilo takso, kakor da bi v celoti propadel. V okviru pravdnih stroškov bi plačal bistveno manj, kot mu je sedaj naloženo. V nadaljevanju graja obrazložitev sodišča, da zmore plačati sodno takso. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožnik pravilno opozarja, da je sodna taksa odmerjena nepravilno. Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so del stroškov postopka (prvi odstavek 15. člena ZST-1) 1 , in jih (ob popolnem uspehu stranke, ki je plačila sodne takse oproščena) plača nasprotna stranka (drugi odstavek 15. člena ZST-1). Ob delnem uspehu pa sodno takso plačata obe stranki, vsaka v skladu z (ne)uspehom v postopku, 2 pri čemer stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, svoj del obveznosti plača le, če je v postopku pridobila premoženje, 3 ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1).
5. Tožnik mora torej plačati le tisti del sodne takse za tožbo, ki ustreza njegovemu neuspehu v postopku. Ker mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim plačilnim nalogom v plačilo naložilo celotno sodno takso za tožbo, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, plačilni nalog razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem naj sodišče prve stopnje odmeri višino sodne takse za tožbo glede na tožnikov neuspeh. Ob tem pritožbeno sodišče še opozarja, da pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče odločati, kot da bi šlo za novo/prvo za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče mora pred izdajo (ob izdaji) plačilnega naloga za plačilo sodne takse ugotoviti obstoj predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1: delni uspeh stranke, ki je bila v postopku oproščena, in pridobitev premoženja, ki presega del takse, ki bi jo morala ta stranka plačati, če bi ne bila oproščena.
1 Zapis sodišča v 3. točki obrazložitve sklepa z 19. 3. 2018 (list. št. 186) je materialnopravno nepravilen.
2 Primerjaj sklep VSL Sklep II Cp 2283/2018 s 30. 1. 2019.
3 Namen tega člena, ki ureja razmerje med taksnim zavezancem in državo, je namreč prav v tem, da v primeru izboljšanega premoženjskega stanja stranke, ki je bila plačila sodnih taks oproščena, k stroškom sodnega postopka vsaj nekaj prispeva. Tako VSL v sklepu II Cp 2129/2018 s 25. 10. 2018.