Appeal dismissed; claim verification is not a prerequisite for objection to debt discharge.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vprašanje, ali obstaja terjatev do S. J., ni predhodno vprašanje za odločitev o ugovoru proti odpustu obveznosti. V obravnavani zadevi je namreč upnikova terjatev že ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo – sklepom o preizkusu terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za prekinitev postopka odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da ne izpodbija dejstva pravnomočne sodne odločbe – sklepa o preizkusu terjatev z dne 14. 8. 2015. Uveljavlja pa neobstoj pravnega interesa upnika za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Upnik je 1. 4. 2015 prijavil terjatev, ki je bila pogojno priznana tako, da se terjatev plača v stečajno maso družbe Ž. d. o. o. - v stečaju po tretjem odstavku 350. člena ZFPPIPP. Z nakupom terjatve je upnik vstopil v položaj upnika Ž. d. o. o. – v stečaju. Zato bi upnik moral pojasniti sodišču pravno razmerje med upnikom Ž. d. o. o. in stečajnim dolžnikom, ker to razmerje izhaja iz listin stečajnega spisa. Gre za pravno vprašanje, ali je upnik sploh lahko vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti in ali izkazuje pravni interes za njegovo vložitev, torej ali ga sploh varuje institut ovir za odpust obveznosti. V nadaljevanju te razloge še pojasnjuje.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, da pritožbene navedbe niso v zvezi z izpodbijanim sklepom. Pri tem pa je upnikova terjatev povsem transparentna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločalo zgolj o dolžnikovem predlogu za prekinitev postopka. V obrazložitev je navedlo, da je o upnikovi terjatvi pravnomočno odločeno s sklepom o preizkusu terjatev z dne 14. 8. 2015, ki je postal pravnomočen 1. 9. 2015. Nadalje je navedlo, da je bilo v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 3029/2013 odločeno le o predlogu za izdajo začasne odredbe. Dodalo je še, da je podana aktivna legitimacija upnika za ugovor proti odpustu obveznosti, saj je njegova terjatev priznana, druge navedbe pa niso pravno relevantne, zato ni potrebno prekiniti postopka.

6. Višje sodišče ugotavlja, da iz pritožbe ne izhajajo nikakršni razlogi, ki bi se nanašali na odločitev o prekinitvi postopka. Kdaj sodišče odredi prekinitev postopka, je določeno v 206. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP, katerega pravila se smiselno uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vprašanje, ali obstaja terjatev do S. J., ni predhodno vprašanje za odločitev o ugovoru proti odpustu obveznosti. V obravnavani zadevi je namreč upnikova terjatev že ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo – sklepom o preizkusu terjatev.

7. Ali ima upnik aktivno legitimacijo za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti in ali ima za tak ugovor izkazan pravni interes, pa ni vprašanje, o katerem bi sodišče prve stopnje odločalo v izpodbijanem sklepu in s predlogom za prekinitev postopka tudi nima nikakršne zveze, prav tako tudi dolžnik prekinitve ni predlagal zaradi ugotovitve aktivne legitimacije upnika. Tudi če bi, pa ima upnik pravnomočno priznano terjatev, dolžnik pa ne zatrjuje nikakršnega postopka, ki bi lahko povzročil razveljavitev pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev.

8. Dolžnik v pritožbi navaja razloge, ki niso pomembni za odločitev in se vprašanja prekinitve postopka niti ne dotikajo, zato višjemu sodišču nanje niti ni treba odgovarjati (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vprašanje pravnega interesa in aktivne legitimacije se bo razrešilo v nadaljevanju ugovornega postopka. Višje sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, bo moral na podlagi 154. in 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.