Appeal dismissed because failure to pay court fees after fee waiver request was rejected constitutes withdrawal of appeal.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed because the appellant failed to pay the court fee within the deadline after a request for fee waiver was rejected. The appellant argued they could not afford the fee and requested installment payments, claiming the first-instance court could not decide on this issue. The court ruled that rejecting the fee waiver request is a final decision on both waiver and installment options, meaning the appellant's failure to pay triggers a statutory presumption of withdrawal.
Legislator headnote
AI generatedArticles 11 and 12 of the Act on Court Fees; Article 105a(4) of the Act on Civil Procedure: A final decision on a request for court fee waiver or installment payment precludes further adjudication on the matter, and failure to pay the fee results in a statutory presumption that the appeal has been withdrawn.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
S pravnomočno odločitvijo o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je bilo dokončno odločeno tudi o eventuelnem obročnem odplačevanju dolžne sodne takse, saj prošnja za oprostitev vsebuje tudi prošnjo za delno oprostitev oz. za obročno odplačevanje in sodišče o tem ne more „ponovno odločati“. Sodno takso bi zato moral prvi toženec plačati najkasneje v roku, ki mu je bil določen v plačilnem nalogu, česar pa ni storil in tega tudi ne trdi. Zato je nastopila posledica, ki jo določa zakon, in sicer domneva, da je pritožbo umaknil.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se šteje pritožba prvega toženca zoper sodbo in zamudno sodbo z dne 27. 12. 2017, vložena 17. 1. 2018, za umaknjeno, ker prvi toženec kljub pozivu ni plačal sodne takse.
2. Prvi toženec se zoper sklep pritožuje. Prosi, da se mu omogoči vsaj obročno plačilo sodne takse, če se ga ni oprostilo plačila, saj nima toliko denarja in mu sicer naj ne bi ostalo drugega, kot osebni stečaj, drugače pa ne more dokazati, da sodba ni pravična.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je predlog prvega toženca za oprostitev plačila sodne takse pravnomočno zavržen. S tem je bilo dokončno odločeno tudi o eventuelnem obročnem odplačevanju dolžne sodne takse, saj prošnja za oprostitev vsebuje tudi prošnjo za delno oprostitev oz. za obročno odplačevanje (11. in 12. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST-1) in sodišče o tem ne more „ponovno odločati“. Sodno takso bi zato moral prvi toženec plačati najkasneje v roku, ki mu je bil določen v plačilnem nalogu, česar pa ni storil in tega tudi ne trdi. Zato je nastopila posledica, ki jo določa zakon, in sicer domneva, da je pritožbo umaknil (4. odst. 105a čl. Zakona o pravdnem postopku).
5. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).