Appeal dismissed; procedural claims rejected as moot due to final rejection of debt discharge request.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision terminating the personal bankruptcy proceedings. The debtor argued procedural violations and arbitrary rulings, claiming the process should halt pending a constitutional complaint regarding the application of the new ZFPPIPP-G law. The court ruled these arguments inadmissible because the request for debt discharge had already become final and binding, rendering procedural complaints about the discharge process moot.
Legislator headnote
AI generatedZPP 360.1; ZPP 365.2: When a request for debt discharge in personal bankruptcy proceedings is finally rejected, claims regarding procedural violations in that specific discharge process are inadmissible as the matter is legally resolved.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Predlog za odpust obveznosti je pravnomočno zavrnjen, zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka v postopku odpusta obveznosti, neupoštevne in višje sodišče nanje ne odgovarja.
Ustavno sodišče ni sprejelo sklepa o zadržanju tega postopka, zato ni ovir za njegovo končanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek osebnega stečaja, razrešilo upraviteljico in odločilo o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane ter jih stečajnemu dolžniku naložilo v plačilo.
2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da mu je sodišče v postopku odpusta obveznosti kršilo pravico do sodelovanja v postopku, sodišče je odločalo samovoljno, arbitrarno, prav tako pa je retroaktivno uporabilo zakon (konkretno: 399. člen ZFPPIPP, kot velja od uveljavitve novele ZFPPIPP-G dalje). V pritožbi napoveduje, da bo zoper odločitev višjega sodišča v postopku odpusta obveznosti (sklep VSL, Cst 623/2018 z dne 5. 12. 2018) vložil ustavno pritožbo do izteka roka za njeno vložitev (18. 2. 2019), do takrat pa se ta postopek ne sme končati. Primeroma se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča, št. Up-335/17, U-I-56/17.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Dolžnik v pritožbi, čeprav je naslovljena in vložena zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ne izpodbija dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za končanje postopka (drugi odstavek 375. člena v zvezi s 396. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Dolžnik se ne strinja s končanjem postopka osebnega stečaja, ker meni, da je sodišče v postopku odpusta obveznost kršilo pravila postopka.
5. Predlog za odpust obveznosti je pravnomočno zavrnjen, zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka v postopku odpusta obveznosti, neupoštevne in višje sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pritožnik sicer pravilno opozarja na sklep Ustavnega sodišča, št. Up-335/17, U-I-56/17 z dne 6. 7. 2017, s katerim je Ustavno sodišče v podobni zadevi zadržalo končanje postopka osebnega stečaja tako, da sodišče do končne odločitve Ustavnega sodišče ni smelo izdati sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar je ta sklep Ustavnega sodišča učinkoval le v tisti zadevi (St ...; prim. 58. člen Zakona o Ustavnem sodišču – ZUstS). Tudi sicer višje sodišče ugotavlja, da je v času odločanja višjega sodišča Ustavno sodišče že sprejelo končno odločitev in ugotovilo, da tretji odstavek 34. člena novele ZFPPIPP-G ni v neskladju z Ustavo (glej odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-335/17, U-I-56/17 z dne 4. 4. 2019). Prav tako je v času odločanja višjega sodišče že potekel rok za vložitev ustavne pritožbe iz prvega odstavka 52. člena ZUstS. Višje sodišče je pred odločitvijo ponovno preverilo stanje stečajne zadeve in ugotovilo, da pritožnik sodišča ni obvestil, da bi napovedano ustavno pritožbo dejansko vložil, poleg tega pa Ustavno sodišče tudi ni sprejelo sklepa o zadržanju tega postopka (kot ga je sprejelo v zadevi Up-335/17, U-I-56/17).
6. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.