Court dismisses prosecution for data misuse, ruling private photos printed and posted constitute public indecency, not data abuse.

Pritožbi okrajnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

[JEDRO]

Izraza obdelovanje osebnih podatkov, kot je konkretizirano v obravnavani zadevi, ni moč vezati na razlago kot jo ponuja ZVOP-1 v 3. točki 6. člena. Nekaj fotografij oškodovanke, posnetih v času partnerske zveze in le za lastno uporabo obdolženca, še ni mogoče šteti za zbirko podatkov v smislu 5. točke 6. člena ZVOP-1. Očitka, da je obdolženec intimne fotografije oškodovanke natisnil, izobesil na oglasno desko oziroma nalepil na vhodna vrata stanovanjskega bloka in vstavil v poštne nabiralnike, tako ni mogoče šteti za obdelavo osebnih podatkov v smislu četrtega odstavka 143. člena KZ-1. Ravno zaradi primerov kot je obravnavani, t.i. maščevalne pornografije, je zakonodajalec v šestem odstavku 143. člena KZ-1E dodal inkriminacijo dejanja, ki ga stori, kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom IV K 16546/2017 z dne 20. 6. 2018 iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena v zvezi s 437. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Kt/1491/2017 z dne 10. 4. 2017, vloženem dne 12. 4. 2017. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženega proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil državni tožilec iz vseh razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v obravnavo sodišču prve stopnje.

3. Po preučitvi pritožbe in podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da izraza obdelovanje osebnih podatkov kot je konkretizirano v obravnavani zadevi ni moč vezati na razlago kot jo ponuja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v 3. točki 6. člena 1 , kjer za obdelavo podatkov šteje tudi uporabo, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, vendar pa v povezavi z zbirko osebnih podatkov. Nekaj fotografij oškodovanke, posnetih v času partnerske zveze in le za lastno uporabo obdolženca, pa po mnenju pritožbenega sodišča še ni mogoče šteti za zbirko podatkov v smislu 5. točke 6. člena ZVOP-1 2 . Očitka, da je obdolženec intimne fotografije oškodovanke natisnil, izobesil na oglasno desko oziroma nalepil na vhodna vrata stanovanjskega bloka in vstavil v poštne nabiralnike, tako ni mogoče šteti za obdelavo osebnih podatkov v smislu četrtega odstavka 143. člena KZ-1. Na tem mestu pritožbeno sodišče pripominja, da navedbe sodišča prve stopnje, da tožilstvo v opisu dejanja ne zatrjuje, da bi obdolženi tudi natisnil fotografije, sicer ne držijo, saj to jasno izhaja iz obtožnega predloga v delu, kjer očita „omenjene fotografije, katere je natisnil A. A.“.

5. Ravno zaradi primerov kot je obravnavani, t.i. maščevalne pornografije, je zakonodajalec z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) v šestem odstavku dodal inkriminacijo dejanja, ki ga stori, kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve. Iz Poročevalca Državnega zbora izhaja, da novi šesti odstavek določa novo kvalificirano obliko kaznivega dejanja v zvezi z javno objavo občutljivih osebnih podatkov, ki je sicer kazniva že po petem odstavku 143. člena KZ-1, a določa tudi dodaten pogoj, da dejanje huje prizadene zasebnost posameznika. Vendar se peti odstavek navedenega člena nanaša na občutljive osebne podatke, ki pa so podatki, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, kar opredeljuje 19. točka 6. člena ZVOP-1 3 . Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da dejanja, kot ga je v obtožnem predlogu opisalo državno tožilstvo, ni mogoče šteti za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po četrtem odstavku 143. člena, saj je tako ravnanje kot zloraba osebnih podatkov postalo kaznivo šele z zgoraj omenjeno novelo, ki velja od dne 2. 7. 2017, to je po izvršitvi obravnavanega dejanja.

6. Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu pa izhaja, da so podani zakonski znaki drugega kaznivega dejanja, saj po oceni pritožbenega sodišča opisano dejanje izpolnjuje znake kaznivega dejanja opravljanja po prvem odstavku 161. člena KZ-1. Iz obtožnega predloga namreč izhaja, da je bila oškodovanka zaradi dejanja obdolženca, ko je raznašal intimne fotografije oškodovanke, ki so se nanašale na njeno osebno življenje, osramočena in onečaščena, prav tako pa sta bili prizadeti njena čast in dobro ime. Prav to pa je prepovedana posledica (zakonski znak) kaznivega dejanja opravljanja.

7. Sodišče prve stopnje je z zavrženjem obtožnega predloga prekršilo kazenski zakon, saj je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tudi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnjo postopanje. Ker se kaznivo dejanje opravljanja preganja na zasebno tožbo, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ugotoviti, ali je bila ovadba (oziroma ovadbi, glede na dva očitana dogodka) podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo, in pravočasno podano ovadbo šteti kot pravočasno zasebno tožbo (tretji odstavek 53. člena ZKP), če bo takšna volja oškodovanke kot upravičene tožilke, ter nato postopati v skladu z določbami ZKP, ki se nanašajo na zasebno tožbo.

1 Obdelava osebnih podatkov - pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

2 Zbirka osebnih podatkov - je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

3 Občutljivi osebni podatki - so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.