Supreme Court allows appeal regarding statute of limitations suspension when creditor is officially declared missing.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the applicant's request to permit a review of the lower court's decision. The applicant argued that the statute of limitations should not run while the creditor was officially declared missing, and that the lower courts erred in finding insufficient evidence of why the creditor's legal predecessor could not assert rights. The court accepted these arguments, concluding that the objective impossibility of asserting rights during the period of official missing status justifies suspending the limitation period.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen (2. odstavek), 367.a člen: When a creditor is officially declared missing, the statute of limitations is suspended because the creditor objectively cannot assert rights, and the lower court must provide specific factual grounds for any claim of inability to act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
– pravilne uporabe instituta zadržanja zastaranja v primeru, ko je upnik uradno pogrešana oseba;
- bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v delu, kjer prvostopno in drugostopno sodišče očita tožeči stranki pomanjkljive trditve, češ da tožeča stranka ni podala trditev, katera konkretna okoliščina ali razlog naj bi bil razlog za nepremagljive ovire, da pravna prednica tožnika v času, ko je bila pogrešana, ni mogla pred sodiščem ali drugim organom uveljavljati svojih pravic.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- pravilne uporabe instituta zadržanja zastaranja v primeru, ko je upnik uradno pogrešana oseba;
- bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v delu, kjer prvostopno in drugostopno sodišče očita tožeči stranki pomanjkljive trditve, češ da tožeča stranka ni podala trditev, katera konkretna okoliščina ali razlog naj bi bil razlog za nepremagljive ovire, da pravna prednica tožnika v času, ko je bila pogrešana, ni mogla pred sodiščem ali drugim organom uveljavljati svojih pravic.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo ugovoru toženke, da je terjatev tožnika za plačilo neizplačanih pokojnin njegovi pravni prednici zastarala. Tožnikov zahtevek za plačilo 33.888,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zato v celoti zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Predlog za dopustitev revizije je vložil tožnik in v njem izpostavil vprašanji: 1) glede pravilne uporabe instituta zadržanja zastaranja v primeru, ko je upnik uradno pogrešana oseba; 2) glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v delu, kjer prvostopno in drugostopno sodišče očita tožeči stranki pomanjkljive trditve, češ da tožeča stranka ni podala trditev, katera konkretna okoliščina ali razlog (kot utemeljene primer sodišče navaja: hospitalizacija, ugrabitev, nahajanje na vojnem bojišču v tujini, v določenih primerih tudi prestajanje kazni zapora) naj bi bil razlog za nepremagljive ovire, da pravna prednica tožnika v času, ko je bila pogrešana, ni mogla pred sodiščem ali drugim organom uveljavljati svojih pravic.
4. Predlog tožnik utemeljuje s tem, da je pogrešana oseba nedosegljiva vsem upravnim in drugim organom in je zato ta okoliščina sama po sebi take narave, da upniku (pogrešanemu) objektivno in dejansko onemogoča uveljavljanje in zavarovanje svojih pravic, zato zastaranje v času pogrešanosti osebe ne bi smelo teči. Ker je bila njegova pravna prednica uradno pogrešana, tožnik po naravi stvari ni mogel konkretizirano zatrjevati, katera konkretna okoliščina je njegovo pravno prednico zadržala, da ni mogla uveljaviti svojih pravic.
5. Predlog je utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so glede predlaganih vprašanj izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.