Appeal dismissed; applicant's late claim for revocation of finality certificate rejected due to procedural defects.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se v skladu z utrjenim stališčem sodne prakse uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ, po katerem lahko stranka predlaga razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo V P 1755/2016 z dne 31. 3. 2017 razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 68869/2016 z dne 1. 7. 2016 v veljavi v njegovem dajatvenem delu oziroma v odločitvi, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 671,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2015 dalje in v stroškovni odločitvi, po kateri je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške v znesku 130,00 EUR. Hkrati je sodišče naložilo tožencu, da tožeči stranki povrne še pravdne stroške v znesku 172,20 EUR. Toženec je vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti navedene sodbe, ki ga je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Toženec v pritožbi proti sklepu predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo njegov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe, ker mu je bila vročena 6. 4. 2017, vendar bi moralo šteti njegovo vlogo z dne 14. 4. 2017 za pritožbo. Izpodbijana sodba zato ne more biti pravnomočna in bi sodišče moralo razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec je v izvršilnem postopku zaradi izterjatve njegove obveznosti, ugotovljene s sodbo V P 1755/2016 z dne 31. 3. 2017, predlagal razveljavitev potrdila o pravnomočnosti iz razloga, ker sodbe ni prejel in zato tudi ni mogla postati pravnomočna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da iz potrdila o vročitvi sodbe izhaja, da mu je bila vročena 6. 4. 2017, da v pritožbenem roku osmih dni ni vložil pritožbe zoper sodbo, zato je postala pravnomočna.

5. Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se v skladu z utrjenim stališčem sodne prakse uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem lahko stranka predlaga razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. V skladu z prvim odstavkom 19. člena ZIZ pa postane sodba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Pravnomočnost je torej predpostavka izvršljivosti, izvršljivost pa je hkrati eden od učinkov pravnomočnosti. Sodba postane pravnomočna takrat, ko poteče rok za pritožbo, pa se nobena stranka ni pritožila. Nastop pravnomočnosti je torej pogojen s pravilno vročitvijo sodbe in iztekom pritožbenega roka.

6. Toženec je svoj predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti temeljil na dejanski trditvi, da mu sodba ni bila vročena in zato pritožbeni rok zoper njo sploh še ni začel teči. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča o neutemeljenosti takšnih trditev. Vročilnica v spisu dokazuje, da je bila sodba tožencu vročena 6. 4. 2017. Toženec takšnemu zaključku ne nasprotuje več. Iz pritožbe zoper izpodbijani sklep izhaja trditev, da je sodbo prejel in zoper njo vložil pravočasno pritožbo, kar naj bi izhajalo iz njegove vloge z dne 14. 4. 2017. S tem ne le da v pritožbenem postopku zatrjuje nov dejstveni sklop, na katerem temelji svoj predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe, kar v tem postopku ne more biti več upoštevno, če stranka hkrati ne navede upravičenih razlogov, da teh dejstev ni mogla navesti že prej (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), ampak je s takšnim vzpostavljanjem nove dejanske podlage svojemu predlogu prišel v nasprotje s svojim predhodnim ravnanjem (venire contra factum proprium). Ne glede na navedeno pa iz navedene toženčeve vloge, tudi jasno izhaja, da ne gre za pritožbo. Vloge ni naslovil s „Pritožba“, ampak z „Obvestilo“. Da ne gre za pritožbo ampak obvestilo izhaja tudi iz njegove vsebine, saj je toženec navedel, da ne bo komentiral sodbe in da sodišču zgolj sporoča, da je preko odvetnika vložil predlog za sodno določitev meje. Dopis sodišča 1 tožencu naj se izjavi, ali naj se njegova vloga obravnava kot pritožba, obvestila ne more spremeniti v pritožbo. Sicer pa iz podatkov spisa izhaja, da je bil tožencu tudi navedeni dopis vročen, in sicer 24. 4. 2017, vendar nanj ni odgovoril.

7. Glede na navedeno je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o pravilnosti potrditve pravnomočnosti omenjene sodbe. Pritožba toženca se tako izkaže za neutemeljeno in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).

1 Ta je bil sicer nepotreben.