Supreme Court dismisses appeal due to procedural error in filing deadline under new Civil Procedure Act. Appeal rejected because applicant missed 15-day filing period. Court applies new law as final first-instance judgment was issued after transition. Procedural defect bars review despite merits arguments.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal, ruling that the applicant failed to file within the statutory 15-day period. Although the applicant argued the old law applied because the initial judgment was dated 2015, the court determined the final first-instance judgment was issued in 2018, triggering the new Civil Procedure Act. Consequently, the strict new deadline rendered the appeal inadmissible, and the court ordered the applicant to bear their own costs.
Legislator headnote
AI generated125. člen ZPP-E; 367. člen ZPP: If the final judgment of the first instance is issued after the new law takes effect, the new procedural rules apply, and appeals must be filed within the new statutory period, rendering late filings inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V predmetnem postopku je bila sodba sodišča prve stopnje v prvem sojenju res izdana 9. 2. 2015, vendar pa je bila ta sodba kasneje razveljavljena in ni moč trditi, da se je na njeni podlagi končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sodba, s katero se je konkretni postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 29. 5. 2018. To pa pomeni, da se glede na določilo 125. člena ZPP-E postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP, kot veljajo po uveljavitvi ZPP-E. Prvi odstavek 367. člena ZPP (po uveljavitvi ZPP-E) pa določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Dosedanji potek postopka
1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za revizijo, toženki naložilo plačilo 1,130.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2011 (I. točka izreka) ter ji naložilo povrnitev 52.015,59 EUR tožničinih stroškov postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu (točkah I in III izreka) sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (I. točka izreka) ter odločilo, da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).
3. Toženka je vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno je predlagala ugoditev reviziji s spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se [ugodi pritožbi in] zavrne zahtevek, podredno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka. Toženka je v odprtem roku vložila tudi dopolnitev revizije, v kateri je ponovila revizijski predlog.
4. Revizija je bila vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila. Ker je odgovor podala po poteku roka 30 dni, ga Vrhovno sodišče kot prepoznega ni upoštevalo.
Uporaba ZPP(-E)
5. Odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 29. 5. 2018, kar je po 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E), zato se je tudi postopek pred Vrhovnim sodiščem izpeljal po določbah Zakona o pravdnem postopku, vključno z novelo E (ZPP).
Odločitev o reviziji
6. Revizija ni dovoljena.
7. Revizija je nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni storil tega v mejah svojih pravic že sodnik sodišča prve stopnje (377. člen ZPP).
8. V zvezi z vprašanjem dovoljenosti revizije toženka v reviziji trdi, da je bila v konkretnem primeru sodba sodišča prve stopnje izdana 9. 2. 2015, zato se po njenem prepričanju uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPP-E in so urejale sistem dovoljene revizije na podlagi vrednostnega kriterija.
9. Zakon o pravdnem postopku z novelo E (ZPP) se je začel uporabljati 14. 9. 2017. V prehodnih in končnih določbah novele E (125. člen ZPP-E) je določeno, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona.
10. V predmetnem postopku je bila sodba sodišča prve stopnje v prvem sojenju res izdana 9. 2. 2015, vendar pa je bila ta sodba kasneje razveljavljena in ni moč trditi, da se je na njeni podlagi končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
11. Sodba, s katero se je konkretni postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 29. 5. 2018. To pa pomeni, da se glede na določilo 125. člena ZPP-E postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP, kot veljajo po uveljavitvi ZPP-E.
12. Prvi odstavek 367. člena ZPP določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Ker toženka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
13. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.