Supreme Court dismisses review application regarding work injury compensation and procedural violations.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's request to permit a review of the second-instance judgment concerning a work injury compensation dispute. The applicant argued that the lower court violated procedural principles by failing to address specific safety violations and by arbitrarily reducing the awarded damages without sufficient justification. The court determined that the conditions for admitting a review under the relevant procedural law were not met, as the legal issues raised did not constitute significant questions of law requiring appellate intervention.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 1998, 367. a člen; 367. c člen: The Supreme Court may only admit a review application if it raises significant questions of law; mere disagreement with the assessment of damages or procedural details does not satisfy this threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe toženkama naložilo nerazdelno plačilo odškodnine v višini 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2013 dalje do plačila. V II. točki izreka je drugi toženki naložilo še dodatno plačilo odškodnine v višini 22.826,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2013 dalje do plačila. V III. točki izreka je naložilo toženkama nerazdelno plačilo tožnikovih stroškov postopka v višini 1.539,88 EUR, v IV. točki izreka pa drugi toženki plačilo tožnikovih stroškov postopka v višini 2.746,86 EUR, oboje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama toženk in izrek sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je: v I. točki izreka zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da je prva toženka dolžna plačati tožniku 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2013 dalje do plačila; v II. točki izreka pa je naložilo drugi toženki plačilo odškodnine v višini 17.194,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2013 dalje do plačila; v III. točki izreka je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo; v IV. točki izreka je odločilo, da je tožnik dolžan povrniti prvi toženki njene stroške pravdnega postopka v višini 2.443,94 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; v V. točki izreka pa je odločilo, da je tožnik dolžan povrniti drugi toženki njene stroške pravdnega postopka v višini 159,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:
1) Ali je tožeča stranka podala primerno trditveno podlago, ki jo je moč obravnavati ter v kolikor je ni, ali je tedaj načelo materialnega procesnega vodstva bilo kršeno, če stranka ni bila opozorjena na pomanjkljivosti ter pozvana, da jo odpravi? 2) Ali je za organizacijo delovnega procesa za škodljivo posledico, ki nastane v posledici neustreznega procesa dela (na spolzki delovni površini brez pomoči drugega, z uporabo vozička, katerega premikanje ni bilo mogoče blokirati, da se voziček med samim postopkom obračanja „rola“ oziroma formatorja ne bi nepričakovano premaknil) odgovoren delodajalec? 3) Ali je čiščenje „rola“ oziroma formatorja, ki ima na vrhnjem delu oster in koničast rob in to na način, da je z njim potrebno manipulirati na vozičku brez zavor, vse skupaj na mokrih in mastnih tleh (zaradi česar so spolzka), ko ga je potrebno položiti v ležeči položaj upoštevaje, da je težak okrog 50 kilogramov, šteti za delovno opravilo za dejavnost, iz katere izvira povečana nevarnost za poškodbe? 4) Ali je višina razsojene odškodnine skladna s standardom pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ter upošteva načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine? Glede prvih treh vprašanj navaja, da je tožnik podal primerno trditveno podlago, iz njegovih konkretnih trditev ter listin spisa izhajajo konkretne kršitve varnostnih ukrepov ter kršitve določb Zakona o varstvu pri delu.
Če pa je pravilna obrazložitev sodišča druge stopnje glede pomanjkljive trditve podlage, pa je sodišče kršilo načelo materialnega procesnega vodstva, saj bi moralo tožnika pozvati k dopolnitvi pomanjkljivih trditev. Uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sodbo II Ips 792/2006. Glede četrtega vprašanja ponavlja navedbe glede utrpelih poškodb in telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so skladne z ugotovitvami obeh sodišč.
Uveljavlja, da mu iz naslova pretrpljenih in bodočih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem pripada odškodnina v višini 16.000,00 EUR, za strah v višini 3.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v višini 21.000,00 EUR, skupno torej 41.5000,00 EUR. Pritožbeno sodišče je neutemeljeno znižalo odškodnino za 25.000,00 EUR. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 311/2009. Sodba pritožbenega sodišča predstavlja sodbo presenečenja, zato uveljavlja kršitev po prvem odstavku 339.
člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367. c člen ZPP). Tožnik, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).