Supreme Court allows review of labor dispute regarding unpaid weekly rest compensation and procedural fairness.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a labor dispute concerning unpaid weekly rest compensation. The plaintiff argued that courts failed to define the specific duties performed during rest days and ignored arguments regarding special mission leave status. The court permitted the review because the lower courts' approach to defining rest day obligations and their handling of specific leave arguments deviated from established Supreme Court practice, creating a need for legal clarification.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. a in 367. c člen: Revizija se dopusti, če odločitev druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali če sodna praksa ni enotna.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
− ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku s stališčem, da ni pomembno, kakšno opravilo je tožnik imel na dneve tedenskega počitka in ne da bi opredelili njihovo vsebino;
− ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se v celoti strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
− ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku s stališčem, da ni pomembno, kakšno opravilo je tožnik imel na dneve tedenskega počitka in ne da bi opredelili njihovo vsebino;
− ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se v celoti strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku iz naslova odškodnine za neizkoriščeni tedenski počitek plača znesek 3.654,72 EUR. Odločitev temelji na ugotovitvi, da so tožniki in sodelavci tudi ob tako imenovanih prostih dnevih imeli določene zadolžitve in obveznosti, da so bile te zadolžitve precej manjše kot ob drugih dnevih, vendar ne v smislu 24-urnega tedenskega počitka. Presodilo je, da ni pomembno kakšna opravila je imel tožnik ob tako imenovanih prostih dnevih in koliko časa so ta trajala, temveč je bistveno, da so zadolžitve in obveznosti bile. Pri tem sodišče niti ni eksplicitno navedlo, katere so bile te zadolžitve oziroma obveznosti.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo v odločitvi o stroških postopka, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem in izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:
− ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s stališčem, da ni pomembno, kakšna opravila je tožnik imel na dneve tedenskega počitka in ne da bi opredelili njihovo vsebino?
− ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se nista opredelili do argumentiranega ugovora/vprašanja tožene stranke, kakšen je pravni status posebnega misijskega dopusta in posebne odsotnosti oziroma odmora v trajanju 96 neprekinjenih ur v razmerju do zagotavljanja tedenskega počitka pripadnikov SV na mirovnih misijah oziroma ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede statusa in namena posebnega misijskega dopusta? Ali posebni misijski dopust in posebna odsotnost v trajanju 96 neprekinjeni ur ustrezata pojmu enakovrednega nadomestnega počitka oziroma ustreznega varstva po Direktivi 2003/88/ES?
− ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se v celoti strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene.
4. Predlog je utemeljen.
5. V skladu s prvim odstavkom 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP, zato je na podlagi prvega odstavka 367. c člena ZPP revizijo dopustilo glede vprašanj, ki sta navedeni v izreku tega sklepa.