Administrative court dismisses telecom user's claim for operator to order early contract termination without charges.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ne da bi tožnik naročniško razmerje prekinil, ne more zahtevati od toženke, da ta oblastno naloži operaterju, da tožniku omogoči predčasno prekinitev naročniškega razmerja in mu ob tem ne zaračuna stroškov. Ker spor med predlagateljem in operaterjem dejansko še ni nastal, ga toženka tudi ni mogla razrešiti.

Opomin kot poziv na izvršitev plačila ni zajet v 142. členu ZEKom-1, ki opredeljuje pravico do ugovora in spora. Gre za fazo pred izvršbo - izterjavo zapadlih obveznosti, ki v sklop pristojnosti toženke (spori med končnimi uporabniki in operaterji), ne sodi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo tožnika, da mu družba A. d.d.: - poda opravičilo zaradi navedb A.A. v elektronskem sporočilu z dne 19. 7. 2017; - omogoči takojšen prenos telefonske številke ... brez stroškov, ki bi nastali zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja in posledično prekinitve Aneksa št. 20/2013 k pogodbi o naročniškem razmerju št. ... z dne 4. 4. 2016; - povrne vse že plačane zneske iz naslova sklenjenega naročniškega razmerja za telefonsko št. ... po pogodbi o naročniškem razmerju za uporabo mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev in/ali širokopasovnih storitev ...

št. 6451955 z dne 25. 2. 2014; - povrne vse že plačane mesečne obroke za kupljena mobilna aparata in sicer za z Aneksom št. ... k pogodbi o naročniškem razmerju št. ... z dne 26. 9. 2014 kupljen mobilni aparat znamke "..." in za z Aneksom št. 20/2013 k pogodbi o naročniškem razmerju št. ... dne 4. 4. 2016 kupljen mobilni aparat znamke "..."; - stornira opomin št. 5128001818926 z dne 22. 8. 2017 v višini 224,35 EUR z DDV; - povrne odškodnino v višini 3.000,00 EUR. V obrazložitvi navaja, da na podlagi 217. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) rešuje spore, če se ti nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju o elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev.

V zvezi z opravičilom zaradi navedb A.A. navaja, da v ZEKom-1 ne obstaja dolžnost operaterjev po podaji opravičila. Glede zahteve po prenosu telefonske št. ... brez stroškov, ki bi nastali zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja, obrazlaga, da predlagatelj naročniškega razmerja pri operaterju še ni odpovedal, kar posledično pomeni, da operater predlagatelju še ni zaračunal nobenih stroškov predčasne prekinitve naročniškega razmerja, torej je predlog za rešitev spora vložen prezgodaj, saj dejansko spor sploh še ni nastal.

Glede zahteve iz 3. in 4. alinee ugotavlja, da predlagatelj nobenega od spornih računov ni nikoli reklamiral. Iz 142. člena ZEKom-1 izhajajo roki za vložitev ugovorov pri operaterju. Ugovor je obvezna procesna predpostavka za uvedbo postopka reševanja spora pred toženko. Glede izdanega opomina pojasnjuje, da gre za poziv na izvršitev plačila in ne za spor v zvezi z elektronsko komunikacijsko storitvijo. Toženka ureja spore skladno s 142. členom ZEKom-1, izterjava zapadlih obveznosti v ta sklop ne sodijo. Pristojna tudi ni v zvezi z zahtevo po povrnitvi odškodnine v višini 3.000,00 EUR, saj bistvo tega zahtevka ni izpolnjevanje predpisanih obveznosti operaterja, temveč vprašanje, ali obstajajo elementi odškodninske odgovornosti operaterja zaradi sklenjenih aneksov.

Ugotavljanje obstoja elementov odškodninske odgovornosti operaterja pa je civilnopravno razmerje.

2. Tožnik v tožbi navaja, da sproža upravni spor zaradi zlorabe (kraje identitete) pri sklepanju Aneksa z dne 4. 4. 2016 ter dne 26. 9. 2014, v PE ..., prodajno mesto št. 392, št. računa 81531320, za nakup mobilnih telefonov ... in ..., kar je posledično privedlo do 24-mesečne vezave naročniškega razmerja, neupravičenega opominjanja, blokade izhodnih klicev in ostalih nevšečnosti. Zaradi zgoraj omenjenih dejstev prilaga dokumentacijo, iz katere je razvidno, kdaj in kako je prišlo do nastale situacije. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih razlogih, ki jih je navedla v izpodbijanem sklepu. Poudarja, da iz tožbenih navedb ne izhaja konkretizirano, kaj oziroma o čem naj bi toženka nepravilno odločila in točno, s katerimi ugotovitvami in zaključki toženke se tožnik ne strinja. Predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali bi toženka morala o vloženih zahtevkih tožnika (specificiranih z izjavo z dne 29. 8. 2017) meritorno odločati, torej da je zanje stvarno pristojna glede na določbe ZEKom-1 oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi, oziroma se je spor nanašal na pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev (217. člen ZEKom-1).

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz tožbe ne izhaja, v čem naj bi toženka nepravilno odločila. Iz prvega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izhaja, da sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb. Ker tožnik dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odločitev toženke, ne problematizira, je sodišče preizkusilo pravilno uporabo materialnega prava v obravnavani zadevi, tj. pravnih podlag, ki določajo stvarno pristojnost toženke v primeru spora končnega uporabnika in operaterja ter v tej povezavi pravilno uporabo določb postopka.

7. Sodišče soglaša s toženko, da po ZEKom-1 kot pravica tožnika ne obstaja dolžnost operaterja po podaji opravičila.

8. Predčasna prekinitev naročniškega razmerja je obligacijska pravica, ki jo imata obe stranki pogodbenega razmerja, tudi končni uporabnik. V zvezi s prekinitvijo naročniškega razmerja in stroški, ki jih je posledično dolžna nositi stranka, ki bi predčasno prekinila dogovorjeno trajanje pogodbe, lahko nastanejo spori, ki so predmet urejanja pred toženko, vendar tožnik zahteva od toženke odločitev, pri čemer ni izkazal, da je enostransko naročniško razmerje prekinil in bi mu bili pri tem neupravičeno zaračunani stroški postopka. Ne da bi tožnik naročniško razmerje prekinil, pa ne more zahtevati od toženke, da ta oblastno naloži operaterju, da tožniku omogoči predčasno prekinitev naročniškega razmerja in mu ob tem ne zaračuna stroškov. Ker spor med predlagateljem in operaterjem dejansko še ni nastal, ga toženka tudi ni mogla razrešiti.

9. S 3. in 4. alineo izreka je toženka odločila o tožnikovi zahtevi, da operater povrne vse plačane zneske iz naslova sklenjenega naročniškega razmerja in plačane mesečne obroke za kupljena mobilna aparata, obveznosti, ki so zanj nastale na podlagi spornega podpisa aneksov z dne 26. 9. 2014 in 4. 4. 2016. V postopku je bilo ugotovljeno, da je operater na podlagi aneksov izdal večje število računov, katerih pa tožnik ni nikoli reklamiral z ugovorom, kot določa postopek v 142. členu ZEKom-1. Da je vložitev ugovora obvezna procesna predpostavka za postopek pred toženko, sodišče s toženko soglaša, saj to izhaja iz celotnega besedila 142. člena ZEKom-1 oziroma izrecno iz dvanajstega odstavka 142. člena ZEKom-1.

10. Opomin kot poziv na izvršitev plačila ni zajet v 142. členu ZEKom-1, ki opredeljuje pravico do ugovora in spora. Gre za fazo pred izvršbo - izterjavo zapadlih obveznosti, ki v sklop pristojnosti toženke (spori med končnimi uporabniki in operaterji), ne sodi.

11. Tožnik je tudi brez pravne podlage zahteval od toženke določitev odškodnine v znesku 3.000,00 EUR, ki jo je utemeljeval na različnih oblikah nastale nematerialne in materialne škode, ki naj bi oziroma mu bo nastala (ali drugim subjektom). Za določitev odškodnine na temeljih, kot izhajajo iz zahtevka tožnika, toženka ni stvarno pristojna, kot mu je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnila.

12. Sodišče torej soglaša s toženko, ker zahtevkov tožnika ni šteti za upravno stvar, da je pravilno uporabila prvi odstavek 129. člena ZUP in njegove zahteve od 1 - 6 zavrgla.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.