Supreme Court dismisses appeal because the applicant failed to file a request for permission to appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final tax court decision regarding VAT and income tax discrepancies. The applicant argued for appeal permission under administrative law provisions but failed to submit the required request for permission to appeal. The court held that without this specific procedural step, the appeal is inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedSecond paragraph of Article 374 of the Code of Civil Procedure; Article 22 of the Administrative Dispute Act: An appeal is inadmissible if it has not been permitted, and since the applicant did not file a request for permission, the appeal is rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da je revizija nedovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana, ki je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora poslovnih knjig in dokumentacije za leta 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011 družbe B., d. o. o., v točki I izreka izpodbijanega sklepa zavrgel tožnikovo vlogo z dne 27. 5. 2014 za prekinitev postopka in v točki I izreka izpodbijane odločbe ugotovil, da je tožnik v obračunih DDV-O za davčna obdobja od marca 2007 do decembra 2010 in v davčnih obračunih davka od dohodka pravnih oseb za obdobja od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007, od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008, od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009, od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 in od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, navedel neresnične in nepopolne podatke na podlagi neverodostojnih listin v nasprotju z določili 10. člena Zakona o davčnem postopku. V točki II izpodbijane odločbe pa je davčni organ navedel, da tožnik ni zahteval povrnitve stroškov. Stroški postopka, ki so nastali davčnemu organu bremenijo slednjega. Pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno.
2. Tožnik (v nadaljevanju revident) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se je skliceval na 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
K I. točki izreka
3. Revizija ni dovoljena.
4. Drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 določa, da je revizija nedovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.2
K II. točki izreka
6. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
1 Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana 18. 10. 2017, kar je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017, se revizijski postopek skladno s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E nadaljuje po določbah tega zakona.
2 Na podlagi prvega odstavka 122. člena ZPP-E spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.