Supreme Court dismisses appeal request for inadmissibility due to failure to specify legal issues and their importance.

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, katere hude posledice mu bodo z izročitvijo Republiki Srbiji nastale, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke št. 2142-516/2018/17 (1312-09) z dne 19. 10. 2018, s katero je bila kot očitno neutemeljena zavrnjena tožnikova prošnja za priznanje mednarodne zaščite.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju: predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

K I. točki izreka

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, katere hude posledice mu bodo z izročitvijo Republiki Srbiji nastale 1 , pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. 2 Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

K II. točki izreka

7. Tožnik je hkrati s predlogom za dopustitev revizije zahteval tudi izdajo začasne odredbe. Možnost njene izdaje v revizijskem postopku ureja 84. člen ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je o vloženem predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom in ga zavrglo, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

1 Pri tem se je skliceval na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navedeni drugi odstavek 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa je bil črtan z novelo ZPP-E in se tako od 14. 9. 2017 dalje več ne uporablja.

2 Tudi po predhodni ureditvi revizije je bil eden izmed možnih razlogov za dovolitev revizije izpostavljeno pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka prej veljavnega 83. člena ZUS-1).