Legislator Case Law & Legislation
VSM Sodba II Kp 26431/2014 ECLI:SI:VSMB:2019:II.KP.26431.2014 AI generated

Appeal dismissed; prior witness admissions cannot override direct testimony in criminal proceedings.

Case Number VSM Sodba II Kp 26431/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the prosecutor's appeal against a first-instance acquittal, confirming the lower court's decision to absolve the defendant. Although witnesses from a prior investigation had admitted to the crime, the court ruled that their previous statements could not serve as direct evidence without fresh testimony in the current trial. The court emphasized that direct examination of witnesses is the foundation of evidence, and since the defendant denied their prior admissions and no new evidence was gathered, the acquittal remained legally sound.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 358. člen 3. točka; ZKP 96. člen 1. odstavek: Prior witness admissions in earlier proceedings regarding the same criminal act cannot have preclusive advantage over direct testimony in the current trial; direct examination remains the foundational evidence to be evaluated alongside the defendant's denial of prior admissions.

Keywords

AI generated
criminal procedure appeal witness testimony admissibility prior admission evidence acquittal confirmation direct examination requirement prosecutor appeal dismissal evidence evaluation standard

Cited Legislation

AI generated
3. točka 358. člena Zakona o kazenskem postopku
1. odstavek 96. člena Zakona o kazenskem postopku
7. točka drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku
391. člen Zakona o kazenskem postopku
1. odstavek 98. člena Zakona o kazenskem postopku

Cited Case Law

AI generated
II Kp 26431/2014 z dne 25. 5. 2017
Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Kp 26431/2014 z dne 25. 5. 2017 ugotovilo, da priznanje prič A.T.
II Kp 26431/2014 z dne 26. 9. 2018
Toda po drugi strani je opozoriti na odločbo pritožbenega sodišča II Kp 26431/2014 z dne 26. 9. 2018, v kateri je bilo sodišče prve stopnje napoteno na smernice zgornjega sklepa, ko bi bilo treba A.T.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Potrebni izdatki obdolženega D.K. ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

Priznanje prič iz predhodnih postopkov, čeprav za isto ali podobno opisano kaznivo dejanje, kot procesno dejstvo, ne more imeti vnaprejšnje prednosti pred neposrednimi izpovedbami teh prič v drugem postopku. Prej obratno. Izpovedbe prič so temelj, ki ga je nato ocenjevati skupaj z dejstvom, da so priče nekaj, kar so v tem postopku potrdile ali zanikale, v predhodnem postopku kot obdolženci ali obdolženke priznale.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 22. 11. 2018 obdolženega D.K. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj v sostorilstvu s pravnomočno obsojenim A.T. storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem odstavku 187. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke ter 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Navedeno je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 26431/2014.

2. Zoper sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega storitve zgornjega kaznivega dejanja ter mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu naj določi kazen 3 mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

3. Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik, ki nasprotuje uveljavljanemu izpodbojnemu razlogu ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Kp 26431/2014 z dne 25. 5. 2017 ugotovilo, da priznanje prič A.T. in T.F. zaradi opisov kaznivih dejanj, v katerih je omenjen tudi obdolženi, nista brez teže in res je, da je vsebina zapisnika o sprejemu ustne ovadbe za obdolženega prav tako obremenilna. Toda po drugi strani je opozoriti na odločbo pritožbenega sodišča II Kp 26431/2014 z dne 26. 9. 2018, v kateri je bilo sodišče prve stopnje napoteno na smernice zgornjega sklepa, ko bi bilo treba A.T. in T.F. ponovno zaslišati ter njune izpovedbe temeljito pretresti. To se niti v tretjem sojenju ni zgodilo, saj je sodišče prve stopnje v soglasju s strankami, izpovedbi obeh navedenih prič zgolj prebralo. V takšnem položaju, in ko v pritožbi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni bilo zatrjevano, se temeljna ugotovitev sodišča prve stopnje o nezadostni dokazni podlagi za obdolženčevo obsodbo izkaže za pravilno.

6. Priznanje prič iz predhodnih postopkov, čeprav za isto ali podobno opisano kaznivo dejanje, kot procesno dejstvo, ne more imeti vnaprejšnje prednosti pred neposrednimi izpovedbami teh prič v drugem postopku. Prej obratno. Izpovedbe prič so temelj, ki ga je nato ocenjevati skupaj z dejstvom, da so priče nekaj, kar so v tem postopku potrdile ali zanikale, v predhodnem postopku kot obdolženci ali obdolženke priznale. Šele ko je to storjeno, in po oceni z drugimi dokazi, je mogoče ugotoviti, kaj ima prednost pred čim ter v posledici, zakaj je temu slediti. Enako velja za zapisnik o sprejemu ustne ovadbe, s tem da je obdolženi vsebino zapisnika neposredno zanikal, povezava s priznanjema prič pa bi bila mogoča le, ko bi bile te enako neposredno zaslišane. Ker po že obrazloženem nista bili, in ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje drugi dokazi v zadevi niso bili pridobljeni, obdolžencu tudi kaznivo dejanje ni moglo biti dokazano.

7. Glede na to, in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi okrožnega državnega tožilca odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

8. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in prvem odstavku 96. člena ZKP, ko je v primeru potrjene oprostilne sodbe tudi za te stroške določeno, da obremenjujejo proračun.