Court dismisses appeal on membership fee debt, ruling it is an occasional claim subject to a three-year limitation period.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's appeal against the first-instance judgment that dismissed a claim for unpaid membership fees. The appellant argued that the debt did not arise from a commercial contract and should be subject to a five-year limitation period, but the court found the fees were due monthly based on the Chamber's resolution. Consequently, the court determined the debt constituted an occasional claim governed by a three-year limitation period, upholding the lower court's decision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 347 of the Obligations Code; Article 349 of the Obligations Code: Occasional claims, such as monthly membership fees, are subject to a three-year limitation period from the date each individual payment becomes due, rather than the five-year period applicable to commercial contract claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 347. člena OZ in ugotovilo, da gre pri sporni članarini za občasno terjatev, saj je iz sklepa Skupščine Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije razvidno, da članarina dospeva mesečno. Takšne občasne terjatve pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve oziroma mesečne članarine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v točki 1 izreka odločilo, da se zaradi umika tožbe za znesek 35,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.9.2017 dalje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78681/2017 z dne 4.9.2017 razveljavi in postopek ustavi. V drugem odstavku 1. točke izreka je v preostalem delu navedeni sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. V točki 2 izreka je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni povrne stroške postopka v znesku 75,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8 - dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.
2. Zoper zavrnilni del sodbe se smiselno iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu. Navaja, da sodišče v konkretnem primeru ni utemeljilo vprašanja, ali gre v konkretni pravdi za terjatev tožeče stranke iz gospodarske pogodbe. Meni, da ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe in to podrobno obrazloži. Zato je za presojo vprašanja zastaranja treba uporabiti petletni zastaralni rok in ne triletnega, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje.
3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da v obravnavani zadevi ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve o zastaranju terjatve ni oprlo na določbo 349. člena OZ 1 (ki ureja vprašanje zastaranja terjatve iz gospodarske pogodbe), temveč na določbo 347. člena OZ, ki govori o zastaralnem roku pri občasnih terjatvah. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 347. člena OZ in ugotovilo, da gre pri sporni članarini za občasno terjatev, saj je iz sklepa Skupščine Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije z dne 22.10.2013 (A6) razvidno, da članarina dospeva mesečno. Gre torej za situacijo, ko ima upnik iz enega pravnega naslova pravico zahtevati vedno nove izpolnitve, toda v časovnih presledkih. Takšne občasne terjatve pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve oziroma mesečne članarine.
6. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (drugi odstavek točke 1 izreka in točka 2 izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
7. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP in 1. odst. 165. člena ZPP).
1 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami; OZ