Appeal dismissed; court upheld low value assessment triggering jurisdiction transfer to lower court.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to transfer the case due to an apparent underestimation of the disputed property's value. The plaintiff argued the value was unrealistically low at 8,849 EUR compared to their claimed 21,000 EUR, alleging a violation of their right to be heard. The court rejected this, ruling that the plaintiff's primary duty is to estimate their interest, and since the claim did not involve a monetary request, the court's correction was justified to determine actual jurisdiction.
Legislator headnote
AI generated44. člen ZPP; 339. člen ZPP: When a claim does not involve a monetary request, the plaintiff bears the primary duty to estimate the value of the disputed subject matter, but the court must correct an obviously excessive or insufficient valuation if it raises questions of substantive jurisdiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti, pri čemer je primarna tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bo v pravdi uspel), kadar pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanje o stvarni pristojnosti, se aktivira korekturna dolžnost sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ocenilo vrednost spornega predmeta na 8.849 EUR, se izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnica zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 1 . Sodišče prve stopnje je vrednost spornega predmeta ocenilo na prenizko vrednost, saj je bila napovedana vrednost 21.000 EUR povsem realna. Iz izpisa seznama nepremičnin iz evidenc Geodetske uprave RS, ki se nahaja v zapuščinskem spisu v prilogi C/4, je razvidno, da je na parcelni številki *388 stanovanjska stavba, na parc. št. *389 pa gospodarsko poslopje. Vrednost stanovanjske hiše s stavbnima zemljiščema, četudi na območju ..., izkustveno ne more biti nižja kot 21.000 EUR. Če zapustnica ni ažurirala vrednosti pri Geodetski upravi RS, sodišče ne more avtomatično povzemati izrazito nerealne in očitno prenizke ocene stanovanjske hiše iz evidence GURS, če hkrati iz iste listine vidi, da spor teče tudi za dve stavbi. Sodišče prve stopnje tožnici ni omogočilo, da se ob pomislekih sodišča glede vrednosti spornega predmeta pred odločitvijo izjavi, s čimer je kršilo tudi tožničino pravico do izjave.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet spora je ugotovitev, da je oporoka z dne 31. 10. 2006 nična. Tožbeni zahtevek se torej ne nanaša na denarni zahtevek, zato je bilo potrebno vrednost spornega predmeta oceniti, pri čemer 44. člen ZPP, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, kombinira tožnikovo ocenitveno dolžnost s korekturno dolžnostjo sodišča. Primarna je tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bo v pravdi uspel), kadar pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanje o stvarni pristojnosti, se aktivira korekturna dolžnost sodišča.
5. Pritožnica zmotno meni, da je sodišče prve stopnje kršilo njeno pravico do izjave. Ker je vrednost spornega predmeta obvezna sestavina tožbe in ker se pristojnost sodišče presoja na podlagi navedb v tožbi, je tožnica vsekakor imeal možnost vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta. Tožnica je v denarju ocenila svoj pravni interes na znesek 21.000 EUR, ki pa ga v tožbi ni argumentirala. To je storila šele v pritožbi, kar predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP), ki je pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati in se zato do teh argumentov tudi vsebinsko ni opredelilo.
6. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se mora sodišče o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa mora izhajati iz tožbenih trditev. V konkretnem primeru vrednost zapuščine, ki je predmet dedovanja na podlagi sporne oporoke, predstavljajo nepremičnine parc. št. 600/2, *388, *389, 543, 544 in 598, vse k. o. X. Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta pravilno upoštevalo podatke iz evidence Geodetske uprave Republike Slovenije, saj gre za hiter in primeren način, ter je vrednost določilo na znesek 8.849 EUR. Ker tako določena vrednost spora ne presega vrednosti 20.000 EUR, ki je v premoženjskih sporih ločnica med stvarno pristojnostjo okrajnih in okrožnih sodišč, se je skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPP pravilno izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Novem mestu.
7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
1 V nadaljevanju ZPP.