Appeal dismissed because first-instance court correctly rejected an untimely or unsupported objection to a court fee order.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of an objection to a court fee order. The appellant argued that imprisonment and lack of funds prevented fee payment, but failed to allege grounds such as non-existence of the fee obligation, prior payment, or incorrect calculation. The court ruled that the objection was inadmissible because the appellant did not cite any of the specific statutory grounds required for filing an objection under the Court Fees Act.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah; Ugovor zoper plačilni nalog za sodno takso je le v primerih, ko taksa ni nastala, je že plačana ali je napačno odmerjena, sicer pa je nedovoljen.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju ugovora pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki popolnoma jasno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse mogoče vložiti iz razlogov, da taksa obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo, česar pa pritožnik v ugovoru ni zatrjeval.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot nedovoljen zavrglo obsojenčev ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 30. 8. 2018, opr. št. V Kr 7547/2015.
2. Zoper sklep se je obsojeni pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da trenutno prestaja zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora v K., sredstva pa ima v tujini. Je brez ugodnosti in nikamor ne more. Zato mu je plačilo sodne takse onemogočeno. Sodišču bo sporočil, ko se mu bodo stvari sprostile.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev o zavrženju ugovora pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki popolnoma jasno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse mogoče vložiti iz razlogov, da taksa obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo, česar pa pritožnik v ugovoru ni zatrjeval. Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugovor skladno z določilom tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 zavrglo kot nedovoljen, saj zakonsko dopustnih razlogov za ugovor zoper plačilni nalog, pritožnik tudi v pritožbi ne navaja.
5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
6. Pritožbeno sodišče obsojenemu ni odmerilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških kazenskega postopka, saj se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača.