Court dismisses appeal for protected farm land transfer requiring administrative approval under ZKZ.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a property registration request for a protected farm. The appellant argued that the transfer should have been approved via an administrative procedure under the Agricultural Land Act, citing similar cases where such approvals were granted. The court ruled that the lack of an administrative unit approval certificate, mandated by the Agricultural Land Act for protected farms, rendered the registration request inadmissible under the Land Register Act.
Legislator headnote
AI generated18. člen ZKZ; 38. odst. 2 ZZK-1; 148. člen ZZK-1: For transfers involving protected farms, an administrative approval procedure is mandatory, and registration cannot proceed without the required administrative unit certificate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev glede pravnih poslov (18. člen ZKZ) in bi torej v obravnavanem primeru moral biti izveden upravni postopek odobritve pravnega posla in obravnavanemu predlogu glede na določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 priloženo potrdilo upravne enote v smislu določb ZKZ. In ker taka listina predlogu ni bila priložena niso bili podani pogoji za predlagani vpis lastninske pravice na ime predlagatelja (148. člen ZZK-1).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Dn 202667/2017 z dne 25.8.2017, s katerim je bil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi Darilne pogodbe z dne 9.8.2017- Notarski zapis opr.št. SV 379/2017 z dne 9.8.2017, pri v uvodu navedeni nepremičnini, zavržen.
Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da vztraja pri vseh svojih navedbah, ki jih je podal že v svojem ugovoru in še dodaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi (v nadgrajevanju: ZZK-1) in določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ). Pritožbeno sodišče naproša, da pri odločanju upošteva ugovorne navedbe in pritožbi prilaga listine, ki so bile izdane v identični zadevi, kot je obravnavana. V zadevi, katere listine prilaga pritožbi, je šlo za prodajo stavbnega zemljišča, pri katerem je bila v zemljiški knjigi prav tako zaznamovana zaščitne kmetija. Stranke so pri UE podale zahtevek za odobritev pravnega spola, vendar je upravna enota zahtevek za odobritev pravnega prometa zavrgla z obrazložitvijo, da iz potrdila o namenski rabi zemljišča izhaja, da parcela predstavlja stavbno zemljišče in da zato ne more potekati postopek po določilih ZKZ. Ta obrazložitev v celoti potrjuje navedbe predlagatelja, ki jih je ta podal v ugovoru. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in dovoli predlagani vpis lastninske pravic, oz. podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno obravnavanje.
Pritožba ni utemeljena.
Neupoštevno je sklicevanje pritožnika na navedbe v predhodnih vlogah, podanih v obravnavanem postopku, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo, ki mora obsegati poleg drugih sestavin tudi pritožbene razloge (335. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1). V pritožbi je torej vselej treba substancirano navesti argumente, ki naj bi jo utemeljevali. Pritožbi priložene listine pa predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 160. člena ZZK-1), zato ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da z v pritožbi podanimi navedbami pritožnik izpodbijane odločitve ni omajal in pritožbenemu sodišču ni ponudil podlage za drugačno odločitev. Pri tem v celoti pritrjuje razlogom, ki jih je sodišče podalo za svojo odločitev. Namen zaščite kmetij po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) je v preprečevanju drobitve kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih enot ter ohranitvi in krepitvi njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcija. Takšna posebna pravna ureditev za primere zaščitenih kmetij je tudi v skladu z Ustavo RS, saj se s tem uresničuje opredelitev Slovenije kot socialne države (določba 2. člena URS) ter opredeljuje posebna socialna in ekonomska funkcija lastnine kmetij (določbi 67. in 71. člena URS) 1 . Zato za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev tudi glede pravnih poslov (18. člen ZKZ) in bi torej v obravnavanem primeru moral biti izveden upravni postopek odobritve pravnega posla 2 in obravnavanemu predlogu glede na določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 priloženo potrdilo upravne enote v smislu določb ZKZ. In ker taka listina predlogu ni bila priložena niso bili podani pogoji za predlagani vpis lastninske pravice na ime predlagatelja (148. člen ZZK-1).
Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
1 Primerjaj sodbo UPRS U 1271/2008 z dne 20.4.2010.
2 Primerjaj sodbo UPRS I U 1357/2009 z dne 11.5.2009.